Raziskave o vitaminu D so pokazale velike razlike pri preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije s tem vitaminom najpogosteje prav v jesenskem in zimskem času. Zato strokovnjaki med epidemijo covida-19 še toliko bolj poudarjajo njegovo pomembnost – vitamin D namreč zelo pomembno vpliva na delovanje imunskega sistema.

Na Inštitutu za nutricionistiko so v času epidemije na tem področju izvedli več raziskav. Podatki, ki so jih o ustrezni preskrbljenosti z vitaminom D zbirali tako v obdobju prvega kot drugega vala epidemije, kažejo na izboljšanje stanja.

Med aprilom in decembrom 2020 se je namreč delež odraslih prebivalcev Slovenije, ki so uživali vitamin D, povečal s 33 na 56 odstotkov. "Ocenjujemo, da je ta sprememba pomembno zmanjšala pogostost pomanjkanja tega vitamina med letošnjo zimo, za oceno dolgoročnih vplivov pa bodo potrebne dodatne raziskave," je ob predstavitvi izsledkov raziskave povedala Katja Žmitek z Inštituta za nutricionistiko in vodja raziskovalnega projekta z naslovom Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D.

Ker dodajanje velikih količin vitamina D lahko pomeni tudi tveganje za zdravje, so preučevali tudi odmerke vitamina D. "Preiskovanci so najpogosteje poročali o dodajanju 25 µg vitamina D (1000 IU) dnevno, zgornjo varno mejo dodajanja (100 µg vitamina D oz. 4000 IU) pa je v obeh obdobjih preseglo približno pet odstotkov preiskovancev, ki so poročali o dodajanju."

Kakšna je kakovost prehranskih dodatkov z vsebnostjo vitamina D? Na trgu so našli tudi "neskladne izdelke".

Na Inštitutu za nutricionistiko so raziskali tudi kakovost prehranskih dopolnil z vitaminom D, ki jih najpogosteje uživajo prebivalci Slovenije. Med analiziranimi so našli posamezne neskladne izdelke, pri večini pa je bila vsebnost vitamina D skladna z navedbo proizvajalca. Kot je povedal Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje, so področje podrobno raziskali, ker so bila v preteklosti že najdena dopolnila, ki aktivne snovi sploh niso vsebovala.

Približno 13 odstotkov udeležencev raziskave je poročalo o dodajanju vitamina D v obliki zdravil, 87 odstotkov pa v obliki prehranskih dopolnil. Udeleženci raziskave so skupno uporabljali kar več kot 90 različnih prehranskih dopolnil z vitaminom D. V vzorčenje so nato zajeli 24 različnih najpogosteje uporabljanih prehranskih dopolnil.

"Pri večini vzorčenih izdelkov so ugotovil ustrezno količino vitamina D, ki je bila znotraj intervala 80–150 odstotkov deklarirane vsebnosti. Na trgu so našli tudi posamezne izdelke z nižjo ali višjo vsebnostjo vitamina D, o čemer smo obvestili inšpekcijske službe in proizvajalce. Rezultati kažejo na razmeroma dobro kakovost, vendar pa je treba opozoriti, da je naš vzorec zajel le najbolj pogosto uporabljane izdelke, zato rezultatov ni mogoče posploševati," je ob tem opozoril Pravst.

Ena od pomembnih ugotovitev je bila tudi ta, da se je v raziskavi pokazalo, da višja cena izdelkov ni bila zagotovilo za boljšo kakovost.

Ker v Sloveniji potrošniki brez podrobnejših laboratorijskih analiz dejansko nimajo vpogleda v kakovost teh izdelkov, lahko le zaupajo, "da je proizvajalec izdelek naredil tako, kot je treba". Na Inštitutu za nutricionistiko se zavzemajo za to, da bi se vzpostavila shema rednega preverjanja kakovosti omenjenih prehranskih dopolnil.

Kot alternativno možnost pa poudarjajo tudi zelo okrepljen nadzor inšpekcijskih služb, ki pa žal ne zajame mnogo izdelkov v tujih spletnih prodajalnah.

Vitam D pomemben za tvorbo in obnovo kosti ter tudi delovanje mišic

Na pomembnost preskrbljenosti z vitaminom D za zdravje pa je vnovič spomnila endokrinologinja Marija Pfeifer. Njegova osnovna naloga je torej uravnavanje presnove kalcija in fosfatov, pomemben je torej za tvorbo in obnovo kosti. "Potrebujemo ga tudi za zdrave in močne mišice, za preprečevanje propadanja mišic s starostjo, telesna aktivnost mora biti prisotna, da se učinki vitamina D še bolj pokažejo," je poudarila. Nujno je potreben za uspešno preprečevanje padcev in zdravljenje osteoporoze in osteopenije pri starejši populaciji. Zaradi hudega pomanjkanja vitamina D se lahko razvije bolezen mehkih kosti – rahitis pri otrocih in osteomalacija pri odraslih, ki ju običajno spremlja izrazita mišična oslabelost. Vitamin D poveča tudi prirojeno imunost – odpornost proti vdirajočim virusom, bakterijam in glivam na sluznicah. Tako dokazano zmanjšuje zbolevanje za akutnimi okužbami dihal. "Verjetno je dobra preskrbljenost z vitaminom D pomembna tudi za večjo odpornost proti okužbi s covidom-19. Da bi zdravil to bolezen, pa ni dokazov," ob tem opozarja endokrinologinja.

Slabi izsledki pri oskrbovancih domov za starejše

Posebno ogroženi zaradi hudega pomanjkanja vitamina D so prebivalci domov za starejše, saj pretežno bivajo v zaprtih prostorih. Raziskava, ki so jo na Inštitutu za nutricionistiko opravili med prebivalci DSO-jev, je pokazala, da tam, kjer jim vitamina D niso posebej dodajali, skoraj nihče ni dosegal niti minimalne preskrbljenosti z vitaminom D. Zato pozdravljajo odločitev Zavoda za zdravstveno zavarovanje, da se tem oskrbovancem omogoči predpisovanje vitamina D na recept. "Raziskava je pokazala, da je bilo pozimi pomanjkanje vitamina D pri odraslih do 65 let in nad starostjo 65 let izrazito, poleti so bile precejšnje razlike, kjer se je pokazalo, da se mlajši več gibajo na prostem. V starosti nad 65 let je bilo stanje tudi poleti precej slabše," je ugotovitve predstavil Igor Pravst.

Nekatere raziskave so pokazale tudi povezave med večjimi koncentracijami vitamina D in manjšo pojavnostjo avtoimunskih bolezni, kot so tip 1 sladkorne bolezni, multipla skleroza, kronična vnetna črevesna bolezen, hkrati pa niso dovolj prepričljivo in enoznačno dokazale vzročne povezanosti teh učinkov.

"Zadnja metaanaliza je dokazala, da nadomeščanje vitamina D zmanjša umrljivost za rakavimi boleznimi, ne pa obolevnosti za rakom. Ustrezna preskrbljenost z vitaminom D je torej pomembna za splošno zdravje ne glede na pandemijo covida-19," je še poudarila Pfeiferjeva.