Sodobna slovenska mladina je po pitju alkohola nadpovprečna, a vseeno ne prekaša tiste iz leta 1995. Fotografija je simbolična. Foto: Reuters
Sodobna slovenska mladina je po pitju alkohola nadpovprečna, a vseeno ne prekaša tiste iz leta 1995. Fotografija je simbolična. Foto: Reuters
Droge
Kljub poplavi najrazličnejših novih sintetičnih mamil pa te ne dosegajo širšega kroga uporabnikov. Med novimi sintetičnimi mamili najbolj priljubljen ostaja 3-mmc. Foto: EPA

Študija, ki so jo lani izvedli pri 96.043 šolajočih se mladih v starosti med 15 in 16 let iz 35 evropskih držav, kaže, da je poraba alkohola v primerjavi z letom 1995, ko so raziskavo izvedli prvič, nekoliko upadla. Pred 20 leti je 89 odstotkov vprašanih odgovorilo, da so se vsaj enkrat v življenju opili, lani pa je bilo takšnih 81 odstotkov, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Po opozorilih avtorjev raziskave je kljub temu problematičen podatek, da se je vsak tretji vprašani v preteklih 30 dneh opil. Več kot tri četrtine jih meni, da je alkohol lahko dostopen.

Več kot polovica vprašanih ni še nikoli pokadila cigarete, manj kot četrtina je aktivnih kadilcev. Kljub strožji tobačni zakonodaji več kot 60 odstotkov vprašanih meni, da je cigarete lahko dobiti.

Nadpovprečna slovenska mladina
Mladi v Sloveniji po izsledkih raziskave negativno izstopajo pri štirih od osmih ključnih spremenljivk. Nad povprečjem so pri uporabi alkohola v zadnjih 30 dneh, močnem občasnem pitju v istem časovnem obdobju, dosedanji uporabi konoplje in uporabi inhalantov. Zadnje slovenski mladostniki uporabljajo kar dvakrat pogosteje od evropskega povprečja.

Bolje pa so se izkazali na področju uporabe pomirjeval brez recepta, kjer so za tri odstotne točke pod povprečjem. Uporaba cigaret v zadnjih 30 dneh, dosedanja uporaba prepovedanih drog in uporaba novih psihoaktivnih snovi so pri Slovencih zelo podobne kot pri mladih iz drugih evropskih držav. Po ugotovitvah raziskave imajo Slovenci v splošnem nekoliko intenzivnejše navade glede uporabe substanc, predvsem na področju uporabe inhalantov.

18 odstotkov vprašanih je najmanj enkrat v življenju zaužilo prepovedane droge. Daleč najbolj razširjena je konoplja, po kateri je najmanj enkrat v življenju poseglo okoli 16 odstotkov vprašanih. Trije od desetih menijo, da je konopljo v primerjavi z ekstazijem, kokainom in podobnimi drogami lahko dobiti.

Pogosteje kot po ekstaziju, kokainu ali amfetaminih evropski šolarji posegajo po novih psihoaktivnih substancah. Štirje odstotki so jih zaužili najmanj enkrat v življenju, dva odstotka v zadnjih 12 mesecih.

Uporaba spleta kot odvisnost?
Študija je zajela tudi digitalne oblike odvisnosti. 15- in 16-letniki medmrežje uporabljajo v povprečju 5,8 dneva na teden, pri čemer med dekleti prevladuje uporaba družbenih omrežij, pri fantih pa igranje iger. S spletnimi igrami na srečo ima izkušnje 23 odstotkov mladih, 12 odstotkov pa jih je navedlo, da na spletu redno igrajo z denarnim vložkom.