Danijel Bešič Loredan se je najprej odzval na poziv predsednice Srebrne niti Biserke Marolt Meden, ki je pred dnevi ob začetku kampanje Ustavimo rušenje javnega zdravstva ministra pozvala, naj se zbudi in začne delati. Zatrdil je, da "delajo na polno" od prvega junija, ko je prevzel ministrstvo.
"Tri mesece se že ukvarjamo z ZD-jem Ljubljana," je še dodal minister in nanizal nekaj podatkov o stanju v omenjenem zdravstvenem domu. Kot je navedel, je od imenovanja trenutne direktorice ZD-ja Antonije Poplas Susič leta 2021 odšlo ogromno njenih najožjih sodelavcev, srednjih in diplomiranih medicinskih sester, informatikov, 33 zdravnikov družinske medicine ipd.
Poleg tega je direktorica tudi lastnica zdravstvenega zavoda Multimedicus, ima dve koncesiji MOL-a, pri čemer pa laboratorij in informatiko po ugodni ceni najema od ZD-ja Ljubljana, ki ga vodi. Ob vsem tem je Bešič Loredan poudaril še, da je Poplas Susič 20-odstotno zaposlena v svojem zavodu, kjer opravlja tudi zdravniško delo, medtem ko ga v ZD-ju ne.
Bešič Loredan je opomnil, da ministrstvo nima pristojnosti urejanja primarnega zdravstva v Mestni občini Ljubljana (za to je pristojna lokalna raven, ki je ustanoviteljica teh zavodov), a so z MOL-om kljub temu sklenili dogovor o izvajanju primarnega zdravstva v prestolnici, ki ga bosta z županom Zoranom Jankovićem na srečanju ocenila okoli 15. januarja. Več rešitev bi po ministrovem mnenju lahko ponudila napovedana reforma zdravstvenega sistema, ki naj bi začela veljati 1. januarja 2024.
Janković ga je "prijazno opozoril", naj direktorico "pusti pri miru"
Minister je ob tem razkril, da je 7. decembra urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu v ZD-ju Ljubljana uvedel izredni upravni nadzor. Enak nadzor so začeli tudi v zavodu Multimedicus. Kot je še dejal Bešič Loredan, se je o tem pogovarjal tudi z Jankovićem, ki ga je "prijazno opozoril", naj "ZD Ljubljana in direktorico pusti pri miru".
"Ko bo nadzor končan in ko bomo videli, kaj se dogaja, bomo seveda ukrepali," je minister dejal glede nadaljnjih korakov in dodal, da želijo z nadzorom ugotoviti, kaj se dogaja v upravljanju in vodenju zdravstvenega doma ter kje so slabosti. V nadzoru bo urad zanimala tudi vloga koncesionarjev in zakaj veliko zdravnikov v Ljubljani iz javnega zdravstvenega doma odhaja h koncesionarjem.
MOL: Jankovićeva izjava izrečena, ko je minister zahteval menjavo direktorice
Na MOL-u so se na ministrovo izjavo odzvali, da je ljubljanski župan Janković večkrat poudaril, da direktorici ZD-ja Ljubljana Poplas Susič popolnoma zaupa.
"Pomanjkanje zdravnikov je problem, s katerim se ne srečujemo le dobro leto, odkar je Poplas Susič prevzela vodenje ZD Ljubljana, temveč traja že desetletja, na kar je direktorica že ves čas opozarjala, in je prisoten v Sloveniji in celi Evropi. Župan in direktorica si skupaj prizadevata premagovati nastalo situacijo z zelo konkretnimi rešitvami, kot so zagotavljanje stanovanj zdravnikom iz tujine, štipendiranje bodočih specializantov družinske medicine in podobno," so navedli.
Jankovićeva izjava, da naj minister pusti direktorico pri miru, pa je bila izrečena, ko ga je minister pozval, naj zamenja direktorico.
"Kot vemo, so težave s pomanjkanjem zdravnikov v mnogih zdravstvenih domovih po Sloveniji, zato je nenavadno, da minister izvaja javni pritisk samo na Zdravstveni dom Ljubljana. Nasprotujoča je tudi njegova izjava, da je primarno zdravstvo v domeni občine, hkrati pa zahteva zamenjavo direktorice ZD Ljubljana, kar ni v domeni ministrstva. Ali želja ministra o zamenjavi direktorice ZD Ljubljana pomeni, da bo v tem primeru minister zagotovil 15 novih družinskih zdravnikov?" so še navedli na MOL-u, kjer ministrstvu za zdravje tudi predlagajo kratkoročno rešitev za omilitev situacije, da naj sprejme interventni ukrep, da mora zdravnik, ki zapusti kateri koli zdravstveni dom in svoje delo nadaljuje bodisi v drugem zdravstvenem domu bodisi kot koncesionar, s seboj vzeti vse svoje opredeljene paciente, če to želijo.
ZD Ljubljana: Upravni nadzor ministrstva legitimen, a minister navedel več netočnih podatkov
V ZD-ju Ljubljana so seznanjeni z izrednim upravnim nadzorom ministrstva za zdravje in ga razumejo kot legitimno odločitev.
Pojasnili so, da se je direktorica ZD-ja Ljubljana Poplas Susič večkrat sešla z ministrom Bešičem Loredanom in mu pojasnila številne podrobnosti, a je po njihovih besedah kljub temu na današnji novinarski konferenci navedel več netočnosti.
Dejal je, da je takoj po nastopu mandata direktorice Poplas Susič predstojništva zapustilo vseh osem predstojnikov enot zdravstvenega doma, kar da ne drži.
Prav tako je dejal, da so po nastopu mandata direktorice delovno mesto v nekaj mesecih zapustili praktično vsi informatiki. "Med informatiki je bila največja fluktuacija kadra v letih pred imenovanjem direktorice," poudarjajo v ZD-ju Ljubljana.
Navedel je tudi podatek, da je brez izbranega osebnega zdravnika več kot 31.000 bolnikov ZD-ju Ljubljana, kar prav tako naj ne bi držalo. Pri zdravstvenem domu so navedli podatek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, po katerem naj bi bilo brez izbranega zdravnika približno 25.000 ljudi (podatek ne vključuje tujcev), pri čemer gre za občane Mestne občine Ljubljana in tudi primestnih občin Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Horjul, Ig, Medvode, Škofljica, Velike Lašče in Vodice.
Zgolj v Ljubljani je tako po oceni ZD-ja Ljubljana brez izbranega osebnega zdravnika med 13.000 in 15.000 prebivalcev.
Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu ministrstva za zdravje izvaja nadzor tudi v Zdravstvenem zavodu Multimedicus direktorice ZD Ljubljana Antonije Poplas Susič.
Ob tem v ZD-ju Ljubljana poudarjajo, da je direktorica v podjetju 20-odstotno zaposlena kot zdravnica zaradi spleta okoliščin v preteklosti: "To je toliko, kot je potrebno za ohranjanje licence, podobno, kot jo opravlja minister za zdravje, kljub temu sta oba zelo predana svoji funkciji direktorja oziroma ministra."
Navajajo, da direktorica v ambulanti dela ob torkih med 16. in 20. uro ter ob četrtkih med 16. uro in 18.30., s tem pa da je seznanjen tudi svet ZD-ja Ljubljana.
Antonija Poplas Susič prav tako nima dveh koncesij, kot je navedel minister, temveč 1,4 koncesije, poudarjajo in zanikajo, da bi njen zdravstveni zavod najemal laboratorijske storitve in informacijsko podporo po ugodni ceni, kot je dejal minister. Ceniki so za vse zunanje izvajalce enaki, so poudarili.
KPK prejel prijavo
Zaradi domnevnega nasprotja interesov so sicer na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) zoper Poplas Susičevo pretekli teden prejeli prijavo. Kot so pojasnili, so uvedli predhodni preizkus, v katerem pridobivajo relevantna dejstva in dokumentacijo za razjasnitev dejanskega stanja. Več informacij pa za zdaj na KPK-ju ne morejo posredovati.
Kako bo delovala ambulanta za neopredeljene?
Bešič Loredan se je dotaknil tudi v torek predstavljenega pravilnika o zdravnikih za neopredeljene paciente, torej tiste, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika. "Pacient, ki nima izbranega osebnega zdravnika, bo prišel v zdravstveni dom, storitev bo dobil v ambulanti, kot da bi prišel k svojemu osebnemu zdravniku. To bo normalna ambulanta, samo da ne bo imel izbranega zdravnika," je razložil. Dodal je še, da bo sistem začel delovati sredi januarja, po treh mesecih (konec marca) pa bodo ocenili, kako (oz. ali) deluje.
"Zanimivo, ko je SDS v vladi, ni nikoli nobene napovedane stavke"
Kot je znano, je v torek sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides v skladu z voljo članstva za 11. januar napovedal 24-urno stavko. V tem času bo zagotovljena obravnava nujnih stanj. Obravnavani bodo tudi vsi naročeni bolniki, mlajši od 18 in starejši od 65 let. Termini nenujnih zdravstvenih storitev pa bodo prenaročeni.
Člani Fidesa v svoji prvi stavkovni zahtevi od vlade zahtevajo, da se "javno in jasno" opredeli, da za nevzdržne razmere v javnem zdravstvu niso odgovorni zdravniki, in hkrati ostro obsodi kakršno koli obliko nasilja nad zdravniki in zdravnicami in preostalim zdravstvenim osebjem.
Druga stavkovna zahteva Fidesa je takojšnja obravnava plačnih nesorazmerij znotraj zdravniških timov brez ustvarjanja nesorazmerij znotraj zdravniškega poklica. To pomeni enak dvig za vse (za pet plačnih razredov) najpozneje do 1. aprila 2023. Tretja stavkovna zahteva je oblikovanje jasne karierne poti zdravnikov, zadnja pa dosledno upoštevanje standardov in normativov.
"To je že druga napovedana stavka Fidesa v sedmih mesecih te vlade. Zanimivo, ko je SDS v vladi, ni nikoli nobene napovedane stavke," je minister komentiral napoved stavke. Spomnil je, da so s Fidesom sklenili sporazum, da ne bo sprožal stavkovnih dejavnosti v povezavi z oblikovanjem ločenega plačnega sistema.
Minister: Napoved stavke morda celo kršitev stavkovnega sporazuma
"Če pogledamo vse izjave Fidesa, vidimo, da gre za izjemno kontradiktornost," je dejal minister in dodal, da je vlada ob prvi napovedi stavke in poznejšem sporazumu ponudila "točno to, kar pišejo, torej da stopimo skupaj in naredimo odločne korake, da preprečimo izredne razmere v zdravstvu". Zagotovil je, da na vladi ali na ministrstvu niso nikoli za nastale razmere v zdravstvu krivili zdravnikov: "Gre za sistem, ki je pač prišel do točke, kjer je." Karierno pot, napredovanja ipd. bo vlada po besedah Bešiča Loredana opredelila v t. i. zdravstvenem stebru.
Samo napoved stavke minister vidi "celo morda kot kršitev stavkovnega sporazuma", izjema je po njegovem mnenju le druga točka (dvig plač za pet razredov), glede česar pa je Bešič Loredan spomnil, da je že dogovorjen (in pričakuje, da bo podpisan tudi aneks) dvig plač za vse zdravnike za pet plačnih razredov, razen za tiste zdravnike, ki so v 57. plačnem razredu. "Prvič v zgodovini je odpravljen strop in prvič v zgodovini bodo zdravniki, ki so trenutno v 57. razredu, prišli v 59. In z napredovanji vemo, do kod lahko pridejo," je spomnil Bešič Loredan in ponovil tudi, da ureditev vseh plačnih nesorazmerij v trenutnem plačnem sistemu ni mogoča, zaradi česar so se tudi lotili urejanja novega plačnega stebra v zdravstvu. "V izsiljevanje ne bomo privolili," je še dejal.
Golob za stavko ne vidi razloga
Premier Robert Golob je v Odmevih glede stavke dejal, da zanjo ne vidi nobenega razloga. Meni, da je "zadaj nezadovoljstvo manjšine starejših zdravnikov, ker smo v pogajanjih mlajšim zdravnikom in družinskim zdravnikom ponudili več kot njim". "Zahtevajo, da dobijo vsi enako. Meni se zdi, da je prav, da končno obravnavamo strukturne neenakosti med zdravniki in podpremo tiste, v tem primeru mlajše zdravnike in družinske zdravnike, ki so v resnici bolj upravičeni do tega, da pridejo do povišanja plač. To je osnovni razlog. Ne morem privoliti v to, da je edina pot naprej uravnilovka v smislu, če dobi on, moram tudi jaz," je dejal Golob.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje