Skupina 38 poslancev je v ponedeljek po hitrem postopku v parlamentarni postopek vložila predlog, s katerim bi preložili poenotenje embalaže tobačnih izdelkov. Foto: BoBo

Predlagatelji sprememb zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, pod njim je prvopodpisani poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec, predlagajo predvsem preložitev uvedbe enotne embalaže iz leta 2020 na leto 2023. Predvidevajo tudi ustanovitev sklada, prek katerega bi se trošarine iz prodaje tobačnih izdelkov namenile za programe preprečevanja kajenja.

Po navedbah predlagateljev je Slovenija v tem ukrepu osamljena. Opozarjajo tudi, da enotna embalaža ne zmanjšuje uporabe tobaka, povečuje pa uporabo ponarejenih izdelkov, tihotapstvo in zmanjšuje trošarinske prihodke. Opozorili so na morebitno zmanjšanje prihodkov iz prodaje tobačnih izdelkov v obmejnih in tranzitnih prodajalnah.

V koaliciji za preprečevanje zasvojenosti pa trdijo, da so argumenti sporni in netočni, raziskave, ki jih navajajo poslanci, pa je financirala tobačna industrija. Matej Košir z inštituta Utrip je poudaril, da Slovenija pri uvajanju enotne embalaže ni osamljena, uvajajo jo tudi nekatere gospodarske partnerice Slovenije.

Primerjanje s Hrvaško in Avstrijo se mu zdi neprimerno, ker državi kršita evropsko direktivo, primer tega je omejevanje kajenja v javnih zaprtih prostorih.

Predstavil je tudi izsledke znanstvenih raziskav o vplivu enotne embalaže na zmanjšanje kajenja. "Francozi so ugotovili, da je zaradi enotne embalaže in višje cene v Franciji v zadnjih dveh letih od uvedbe ukrepa za 1,6 milijona manj kadilcev," je povedal Košir.

Podpis tega zakona je označil za nemoralno in nerazumljivo dejanje podpore smrtonosni tobačni industriji. Zaradi kajenja namreč po oceni Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto umre od sedem do osem milijonov ljudi.

Miha Lovše iz Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo pa je poudaril, da se predlagatelji zakona veliko ukvarjajo s prihodki, premalo pa z odhodki, ki so povezani s kajenjem.

"V zdravstveni blagajni in tudi na drugih področjih ogromno škode povzročajo bolezni in umrljivost zaradi uporabe tobačnih izdelkov," je dejal. Dodal je, da sumi, da podpisniki predloga zakona vsebine tega ne poznajo dobro.

Enotna embalaža je predvsem ukrep, ki preprečuje kajenje med mladimi, je poudarila Nina Rogelj iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija. Ukrep po njenih besedah ne prinaša nobenih omejitev za obstoječe kadilce. "Pri mladih, ki še ne kadijo, je zelo pomembno, kako privlačne so tobačne škatlice, zato je ta ukrep ključen, da zaščitimo mlade," je pojasnila. Dodala je, da so poslanci dolžni zaščititi ljudi pred interesi tobačne industrije, ki ima mnogo višje prihodke kot država.

Predstavnik Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj Jan Peloza je dejal, da je zakon nastal na mizi tobačne industrije.

Ob tem je spomnil na današnje poročanje Dnevnika, ki navaja, da je Komisija za preprečevanje korupcije potrdila lobistične stike podjetja Japan Tobacco International v državnem zboru. Lobiranje tega podjetja pa je potrdil tudi vodja poslanske skupine SMC-ja Igor Zorčič.

Peloza je razložil, da so številni argumenti, ki so uporabljeni v predlogu sprememb zakona, kompromitirani s strani tobačnih multinacionalk. Opozoril pa je še, da je nekaj poslancev svoje podpise umaknilo, saj besedilo zakona ni to, kar so jim obljubili. Tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) nasprotuje zamiku uveljavitve enotne embalaže, saj gre za enega od najbolj stroškovno učinkovitih ukrepov za zmanjševanje bremena kroničnih nenalezljivih bolezni.

Avstralija prva uvedla enotno škatlico

Ob tem so navedli primer Avstralije, ki je ukrep uveljavila prva na svetu pred šestimi leti in pol. Po uvedbi enotne embalaže se je delež kadilcev statistično značilno znižal, in sicer skoraj dvakrat bolj, kot bi lahko napovedali iz dolgoletnih trendov od leta 1991.

Opozorila NIJZ-ja

Z vidika javnega zdravja po oceni NIJZ-ja prav tako ni dopustno, da fiskalni cilji prevladajo nad tistimi za izboljšanje zdravja prebivalcev in zmanjšanja stroškov v zdravju. Kot so še opozorili, tobačna industrija v številnih državah poskuša preprečiti izvajanje tega ukrepa ali pa doseči njegovo preložitev.