Država je zaradi varčevalnih ukrepov bolj posegla v psihiatrijo kot v druge zdravstvene dejavnosti. Foto: BoBo
Država je zaradi varčevalnih ukrepov bolj posegla v psihiatrijo kot v druge zdravstvene dejavnosti. Foto: BoBo

Direktor Psihiatrične bolnišnice Ljubljana Bojan Zalar je na novinarski konferenci opozoril, da se je število blažjih psihičnih motenj, kot so anksioznosti in depresije, od leta 2008 povečalo za 15 odstotkov, za osem odstotkov se je tudi povečalo število hospitalizacij psihiatričnih bolnikov.

Zalarju se ob tem zdi nesprejemljivo, da se v financiranje psihiatrije bolj posega kot pa v druge dejavnosti. S splošnim dogovorom za letošnje leto se tako cene zdravstvenih storitev linearno znižujejo za tri odstotke, za psihiatrično dejavnost pa še za 7,5 odstotka.

Vsi varčevalni ukrepi v zdravstvu od leta 2009 enako bremenijo tudi psihiatrične bolnišnice. Od leta 2009 so se prihodki za psihiatrijo po besedah direktorja Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Metoda Mezka že zmanjšali za pet odstotkov. Poleg tega je po Zalarjevih besedah psihiatrija v okviru sredstev terciarne dejavnosti v preteklih letih že izgubila med 15 in 18 odstotkov.

Zaradi tega so svoje poslovanje že racionalizirali, manevrskega prostora za reze v materialne stroške pa ni več veliko. V psihiatriji zdaj porabijo 75 odstotkov sredstev za plače zaposlenih, materialni stroški pa predstavljajo le še četrtino prihodkov, kar je bistveno manj kot na primer pri kirurgiji.

Direktor Psihiatrične bolnišnice Begunje Damijan Perne se boji, da bodo ob takih rezih morali začeti odpuščati iz poslovnih razlogov. "Sedaj je konec hujšanja. Ni več maščevja, vsak nadaljnji rez bo pomenil zmanjševanje mišične mase," je ponazoril Perne in opozoril, da so dobili navodilo, da najprej odpuščajo nemedicinski kader.

"Zmanjšanje kadra ne sme vplivati na varnost hospitaliziranih bolnikov," je še dejal Perne, ki napoveduje, da se bodo zaradi krčenja administrativnega kadra podaljšale čakalne dobe, podaljšal se bo rok za izdajanje odpustnic …

Mezek sicer meni, da je tak dodaten rez posledica pozitivnega poslovanja psihiatričnih bolnišnic v preteklih letih, vendar Perne opozarja, da ti presežki niso bili veliki, pozitivno pa so poslovali le zato, ker so dosledno upoštevali navodila ministrstva za zdravje in so racionalizacijo poslovanja že izvedli.

Vsi presežki, ki so jih psihiatrične bolnišnice ustvarile v preteklih letih, bodo po Pernetovih besedah zadostovali le za eno plačo zaposlenim. Prihranki pri psihiatriji pa so v primerjavi z sredstvi v zdravstvu tako majhni, "kot da bi v družinskem proračunu varčevali tako, da se najmlajšemu sinu vzame prašiček".