V Levici so do koalicijskega predloga ukinitve dopolnilnega zavarovanja kritični, saj da ni solidaren, ob tem pa tako v stranki kot na strani ministrstva napovedujejo nadaljevanje pogovorov. Foto: BoBo

Kot je po srečanju v izjavi za medije poudaril vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec, je predlog ministrstva za zdaj "idejni koncept, ki nima nobene oblike v zakonskih členih". Glavna kritika leti predvsem na višino premije, ki bi bila sprva enaka za vse.

Po predlogu ministrstva bi ukinitev dopolnilnega zavarovanja, s katero se v koaliciji sicer strinjajo, namreč reševali v dveh korakih. V prvem bi pobiranje prispevka, ki bi bil v tej fazi še enak za vse, prenesli v pristojnost Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), v naslednjem pa bi pripravili progresivno oziroma solidarnostno lestvico pri pobiranju prispevka.

Vatovec ob tem opozarja, da bo takšno lestvico zelo težko uskladiti. "Predlog, ki smo ga pripravili v Levici, je dovolj trden, da bi prestal to izkušnjo in bi že takoj, ko bi dopolnilno zavarovanje prenesli v obvezno, imel solidarnostno noto," je ocenil.

Levica je svoj predlog sprememb zakonodaje brez podpisov koalicijskih partnerjev v DZ vložila konec septembra in predvideva prenos dopolnilnega zavarovanja v obveznega, hkrati pa tudi dvig prispevnih stopenj za obvezno zdravstveno zavarovanje za različne kategorije zavarovancev.

Ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja bo namreč treba zagotoviti izpad okoli 500 milijonov evrov. "Najti moramo rešitev, da bo sistem vzdržen in bo zagotovil dovolj sredstev v zdravstvenem sistemu, torej najmanj toliko, kot smo jih nabrali z zdajšnjo obliko dajatve, ali več," je poudaril minister Šabeder.

Po njegovih besedah imajo na ministrstvu več izračunov, ki kažejo, da bi po njihovem predlogu zbrali celo nekoliko več denarja in bi lahko tudi znižali višino premije. V skupino zavezancev namreč vključujejo tudi tisti del populacije, ki nima urejenega dopolnilnega zavarovanja. Takih naj bi bilo okoli 120.000.

Prvi korak, torej prenos pobiranja prispevka na ZZZS-ju, bi lahko bil po napovedih ministra pripravljen še letos, določitev solidarnostne lestvice pa poleti prihodnje leto, skupaj z novim predlogom zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Ob tem je Šabeder poudaril, da časovnica en mesec več ali manj pri sprejemanju takih odločitev ne sme igrati odločilne vloge, saj je k temu treba pristopiti razumno in pragmatično.

"Tukaj nimamo popravnega izpita," je opozoril. Na vprašanje, koliko bi bili po predlogu ministrstva dodatno obremenjeni delodajalci, je Šabeder pojasnil, da gre za pobiranje prispevka iz neto plače.

Napovedano nadaljevanje pogajanj

Na današnjem sestanku so se dogovorili, da bodo usklajevanje o predlogih nadaljevali v kratkem. Po besedah Vatovca od ministrstva pričakujejo nekaj dodatnih pojasnil. Na vprašanje, ali se bodo torej pogajali o obeh predlogih, je odvrnil, da "primarno še vedno o naših zakonih". Priznava sicer, da je zelo težko pričakovati, da se predloga uskladita, a bodo to poskušali doseči.

Po besedah Vatovca je pri predlogih Levice ključno zapreti višine prispevnih stopenj. Med drugim bi za eno odstotno točko prispevno stopnjo dvignili zaposlenim, delodajalcem pa za 1,6 odstotne točke, je razvidno iz predloga, vloženega v parlamentarni postopek.

Levica končne odločitve o tem, ali bo prekinila sodelovanje z manjšinsko vlado, do katere je vse bolj kritična, še ni sprejela. Če jim bo uspelo sprejeti ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po modelu Levice, pa bo to, kot pravi Vatovec, znak, da se s to vlado še da pogovarjati.