Zdravje posameznika je odvisno predvsem od okolja, v katerem živi. Da bi imeli vsi prebivalci Slovenije čim bolj enake možnosti, NIJZ od leta 2016 pripravlja analizo zdravja za posamezno občino. Letos je bil za občino zdravja oklican Tolmin.

Slovenijo sestavlja 212 med seboj zelo raznolikih občin. V vsaki od njih poleg zdravstvene in druge infrastrukture fizično, duševno in socialno blaginjo prebivalstva sooblikujejo in pogojujejo najrazličnejši vidiki življenja – od osebnih izbir do okoliščin, v katerih se ljudje rodijo, odraščajo, se učijo, delajo, živijo in se starajo.

Z analizo želi NIJZ tako prebivalce kot odločevalce na lokalni ravni spodbuditi k prepoznavanju področij, ki na posameznem območju ponujajo možnost za izboljšanje, in tako prispevati k družbenemu razvoju in zmanjševanju socialnih neenakosti v zdravju.

Manj samomorov in več nesreč zaradi alkohola

Na NIJZ-ju v primerjavi z lanskimi podatki na ravni Slovenije v letu 2020 opažajo izboljšanje kazalnikov zdravja na več področjih. V primerjavi s podatki iz preteklih let je na primer upadlo število bolnišničnih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih in zaradi klopnega meningoencefalitisa. Manjše število prebivalcev je prejelo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in duševnih težav. Zmanjšuje se stopnja na novo odkritih rakov debelega črevesa in danke v nasprotju z drugimi lokacijami raka, kjer stopnje novoodkritih rakov še vedno naraščajo.

Nadaljuje se tudi trend zmanjševanja umrljivosti. Kot pojasnjujejo na NIJZ-ju, k temu veliko prispeva stalno zmanjševanje prezgodnje umrljivosti na račun srčno-žilnih bolezni in rakavih obolenj. Peto leto zapored se postopno zmanjšuje tudi število samomorov. V primerjavi z objavo pred petimi leti se je umrljivost zaradi samomora zmanjšala v skoraj 60 odstotkih slovenskih občin. Po zadnjih podatkih za celotno državo na 100.000 prebivalcev samomor stori 19 ljudi.

Spodbuden podatek je, da se je zmanjšalo število bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu. Ob tem pa število prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji še vedno ostaja visoko nad vrednostmi izpred petih let, so zapisali na NIJZ-ju.

Naraščanje bolniške odsotnosti

Ob izboljšanju številnih kazalnikov so na NIJZ-ju zaznali tudi nekatera poslabšanja. Tako se je v dobri polovici občin v primerjavi z objavo v letu 2019 povečal delež prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni. Prav tako se je povečalo število srčnih kapi in zlomov kolka pri prebivalcih, starejših od 65 let, ter število novih primerov raka, ki ne vključuje nemelanomskih kožnih rakov.

Že peto leto zapored na NIJZ-ju opažajo tudi trend naraščanja bolniške odsotnosti, ki se je v primerjavi z letom 2016 povečala kar v 88 odstotkih slovenskih občin in se je v celotni državi v povprečju zvišala s 13,7 na 16,4 dneva na zaposlenega prebivalca.

Čezmerno prehranjena skoraj četrtina osnovnošolcev

Na NIJZ-ju ugotavljajo, da se na ravni Slovenije počasi izboljšuje telesni fitnes osnovnošolskih otrok. Gre za merjenje telesne razsežnosti, mišičnega fitnesa, aerobnega fitnesa in gibalne inteligentnosti otrok, podatki pa se zbirajo v okviru meritev iz športnovzgojnega kartona. Pred petimi leti je bil telesni fitnes osnovnošolskih otrok v 87 občinah boljši od slovenskega povprečja, v tokrat objavljenih podatkih pa se je število občin, kjer je telesni fitnes osnovnošolskih otrok boljši od slovenskega povprečja, povečalo na 100.

Hkrati je sicer nekoliko naraslo tudi število čezmerno prehranjenih osnovnošolskih otrok, kar se kaže tudi v tem, da je bilo pred petimi leti 67 občin pri kazalniku čezmerne prehranjenosti otrok boljših od slovenskega povprečja, tokrat pa je takih občin le 61. V Sloveniji je med osnovnošolskimi otroki 24,5 odstotka čezmerno prehranjenih.

NIJZ kot vzor navedel tolminsko občino

NIJZ se je v sodelovanju s projektom Zlati kamen letos prvič odločil nagraditi občino, ki si najdejavneje prizadeva za izboljšanje zdravja svojih prebivalcev. Naziv občina zdravja 2020 je februarja prejela občina Tolmin. Kot so zapisali na NIJZ-ju, skrb za zdravje v tolminski občini razumejo celovito in udejanjajo z ukrepi, ki povezujejo različne službe in dejavnosti. Z regijsko štipendijsko shemo zagotavljajo zadostno število zdravstvenih delavcev v občini, prek različnih programov k zdravemu načinu življenja spodbujajo različne starostne skupine, s pomočjo subvencij in neporofitnih najemnin pa pomagajo tudi socialno šibkejšim občanom. Kot ugotavlja NIJZ, občina Tolmin ob tem skrbno investira v zdravstveni dom, ki pokriva obsežno območje v zgornjem Posočju, ter v športno infrastrukturo, namenjeno širokemu krogu uporabnikov.

Na tolminskem se izboljšujejo tudi številni kazalniki zdravja v občini. Med kazalniki, ki so na območju občine Tolmin boljši od slovenskega povprečja, so rezultati telesnega fitnesa otrok, čezmerne prehranjenosti otrok, visoka je odzivnost v preventivne programe, pozitiven je kazalnik prejemnikov zdravil (sladkorna bolezen, povišan krvni tlak), zmanjšujejo se novi primeri raka in umrljivost zaradi vseh vrst raka, izboljšujeta se kazalnik poškodovanosti v transportnih nezgodah in prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji, zaznan je tudi trend padanja kazalnika zlomov kolka pri starejših prebivalcih in umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, v primerjavi s slovenskim povprečjem je nižja tudi bolniška odsotnost.

Poleg Tolmina, ki je prejel tudi skupno nagrado, so se med regijske finalistke uvrstile še občine Ljutomer, Ptuj, Črna na Koroškem, Velenje, Mokronog-Trebelno, Kočevje, Jesenice in Pivka.