Alkohol ubija!

Pri otrocih alkoholikov je vse obrnjeno na glavo. Mislimo, da smo odgovorni za vse, da nič ne naredimo dovolj dobro. Zdaj se učim, da so stvari, na katere lahko vplivam in jih nadziram, in druge, na katere nimam vpliva.

Članica društva Al-Anon

"Ironija mojega odraščanja je bila, da je bilo veliko ljubezni v naši družini, ampak hkrati se je čutilo, da je nekaj zelo narobe. Ker pri nas je bilo takšno kontrolirano pitje. Službe so bile, računi so bili plačani in kosilo je bilo na mizi. Nekdo, ki bi nas opazoval, ne bi nikoli rekel, da je kaj narobe v družini," pripoveduje članica društva Al-Anon. To je skupnost svojcev in prijateljev alkoholikov, katerih življenje je prizadel alkohol. Eno temeljnih pravil skupine je anonimnost, zato svojo identiteto skriva. V skupino se je vključila konec srednje šole, njena mama pa je svojo treznost vzdrževala ob podpori skupine Anonimnih alkoholikov.

"To je bilo zame veliko olajšanje, ker ni bilo več treba meni skrbeti zanjo. Kot otroka me je bilo vedno strah zanjo. In ko je izbrala pot treznosti, je z mene padlo breme. Breme, ki sem si ga sama naložila, ampak kot otrok misliš, da si središče sveta in da moraš vse reševati," pove sogovornica. Da so posledice odraščanja ob alkoholiku vplivale na njeno obnašanje, se je zavedela pozno – ko ni zmogla obdržati nobene zveze, ko se je zalotila pri kompulzivnem nakupovanju in hitri vožnji.

Posledice prekomernega pitja se kažejo na različnih področjih, od sociale, zdravstva do prometa. Foto: Pixabay
Posledice prekomernega pitja se kažejo na različnih področjih, od sociale, zdravstva do prometa. Foto: Pixabay

Težava je v tem, da je pri nas zdravljenje alkoholizma bolj stigmatizirano od bolezni same. Večkrat slišimo, ko nam rečejo: 'Da sem odvisen, bo zares jasno, če se bom zdravil. Dokler sem odvisen od alkohola in se ne zdravim, še nisem bolan.'

Janja Milič, psihiatrinja v psihiatrični bolnišnici Idrija

Suhi alkoholik

"Cilj programa zdravljenja ni, da bi nekdo nehal piti, ampak da bi začel živeti brez alkohola, kajti če želi vnesti spremembe v svoje življenje, je prvi cilj umakniti alkohol," pojasni Janja Milič z Oddelka za zdravljenje odvisnosti v psihiatrični bolnišnici v Idriji.

Abstinenca je šele začetek, poudarja tudi Nada Mirnik Trtnik, avtorica doktorske disertacije o posledicah alkohola na odrasle otroke alkoholikov. Alkoholik se mora spustiti v svoje globine, raziskati, kako, kdaj in zakaj tako čustvuje, prepoznati mora, kakšne stiske je s pijanostjo povzročil svojim bližnjim. Če tega ne naredi, pomeni, da je nehal piti, hkrati pa se obnaša enako in se ni dotaknil vzrokov, ki so ga k čezmernemu pitju napeljali. Za odgovorno reševanje problemov v družini potrebujemo sogovornika.

"Moja vloga je, da sem reševalka. Že ko sem bila stara 10 let, se je moja mama umaknila. Moj oče je bil ljubeznivi pijanec in jaz sem ga čakala doma in mu očitala njegovo pijančevanje. Potem sem se pa 20 let ukvarjala z možem, odvisnim od alkohola, in ob tem zanemarjala otroke. To je najtežje sprejeti," pripoveduje druga članica skupine Al-Anon. Pomoč je poiskala šele takrat, ko je v alkoholno odvisnost zapadel tudi sin. Takšen medgeneracijski prenos je zelo pogost.

Zelo pomembno je, da se zdravljeni alkoholiki naučimo življenja, ki smo ga izgubili zaradi bolezni alkoholizma. Človek, ki pade v alkoholizem, vse pozabi, tudi socialne veščine. Vse gre v pozabo, pomembna je samo zadovoljitev potrebe po pijači.

Janez Škodič, Društvo zdravljenih alkoholikov Postojna

Medgeneracijski prenos

Odrasli otroci alkoholikov ponotranjijo veliko sramu in občutka "nedovoljdobrosti". Psihoterapevtka pojasni mehanizem – tam, kjer je doma alkohol, navadno za vse stvari skrbi ena odrasla oseba. Največkrat je to mama. Pazi na otroke, plačuje položnice in zakriva nefunkcionalnost očeta. Velikokrat sprašuje otroka za nasvet, ali naj se loči, ga pošilja v gostilno po očeta, izraža obup in jezo. Otrok seveda takšnim situacijam ni in jim ne more biti kos. Zato pretirano skrbi za mamo, se razdaja, želi imeti vse pod nadzorom. V odraslosti zato razvije pretiran občutek za odgovornost, lahko zapade v depresijo ali anksioznost. Nenehno ga spremlja občutek, da je nezadovoljen sam s sabo, nemočen in ima nizko samo podobo. V partnerskih odnosih ima občutek žrtve, da je za vse sam in da drugi ne prevzamejo svoje odgovornosti.

Alkohol je velika težava

"V takšnih družinah se postavita dve pravili – ne govori in ne zaupaj," pojasni Karmen Henigsman iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Pri nas imamo preventivne in podporne programe za ljudi, odvisne od alkohola, ni pa celovitega programa, ki bi pomagal svojcem alkoholikov. Gre za neko soodvisnost, ki prehaja iz roda v rod, prave posledice se pokažejo šele v odraslosti, ko so takšni otroci odmaknjeni iz nezdravega okolja, saj so do takrat osredotočeni, da psihološko preživijo v okolju, kjer je treba hoditi po prstih, pojasni Henigsmanova.

Kljub jasni zakonodaji, po kateri je prodaja ali točenje alkohola mlajšim od 18 let prepovedano, je alkohol mladostnikom zlahka dosegljiv. Na Inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da se veliko alkohola popije na domačijah, saj živimo v vinorodni deželi. Če starši niso ozaveščeni, lahko kaj hitro prenesejo "ljubiteljsko" pitje na svoje otroke. Pitje med mladostniki je v Sloveniji pogosto. Kar 86 odstotkov 17-letnikov je že poskusilo alkohol, skrb vzbujajoč pa je podatek, da vsak četrti 17-letnik pije redno, tedensko. Težko najdemo vzrok, ali gre za družine alkoholikov, poudarja Karmen Henigsman, jasno pa je, da se prvega odnosa do alkohola in pivskih navad naučimo v primarni družini.

V Sloveniji predstavlja alkohol velik problem. 43 odstotkov prebivalcev, starih med 25 in 64 let, pije visoko tvegano. Vsak drugi 17-letnik je bil v življenju že vsaj dvakrat opit. V zadnjih letih narašča delež mladih žensk, ki tvegano pijejo, največkrat skrite za štirimi stenami domov. Pri sindromu odvisnosti od alkohola je prvi korak opustiti alkohol, šele potem se lahko začne zdravljenje, saj gre za psihoaktivno snov, ki škoduje zdravju in odnosom, ki jih ima alkoholik. Najbolj ogroženi pa so otroci.