Zdravstveni minister Dorjan Marušič je v okviru mednarodnega posveta na Brdu pri Kranju pozval k ukrepanju na področju socialno-ekonomskih determinant in enakosti v zdravju. Januarja končane analize zdravja namreč kažejo, da socialno-ekonomski pogoji pomembno vplivajo na življenjske navade prebivalcev, na njihovo zdravstveno stanje, pričakovano življenjsko dobo in pričakovana zdrava leta življenja, je na novinarski konferenci pojasnil minister.

Med različnimi socialno-ekonomskimi skupinami Slovencev namreč obstajajo pomembne razlike v obolevnosti. Na severovzhodu države je na primer tveganje za pojavnost raka glave in vratu pri moških večje kot v osrednjem ter zahodnem delu, depresija pa je pogostejša pri izobraženih prebivalcih.

Omenjene razlike vplivajo na pričakovano trajanje življenja, ugotavljajo avtorji analize. 30-letni moški z visoko izobrazbo lahko tako pričakuje 7,3 leta daljše življenje kot moški z nizko izobrazbo in 4,3 leta krajše življenje kot 30-letna ženska z visoko izobrazbo, pa tudi 1,8 leta krajše življenje kot ženska z nizko izobrazbo.

Lokalno prilagojeno zdravstvo
Avtorji analize tako ugotavljajo, da je treba zdravje in boj za odpravljanje neenakosti v zdravju umestiti v slovensko razvojno strategijo, oblikovati okvir za zmanjševanje neenakosti, spremljati neenakosti v širšem kontekstu ter v tem kontekstu povečati vlogo Slovenije v svetu.

Z razkrivanjem neenakosti določamo usmeritve na zdravstvenem področju, je pojasnil Marušič in napovedal vzpostavitev zdravstvene mreže v skladu z lokalnimi kritičnimi težavami. Uspešen sistem namreč z večanjem finančnega vložka ne daje sorazmernega napredka, zato je po ministrovem mnenju racionalnejše odpravljanje neenakosti med regijami in različnimi sloji prebivalstva.

Po neenakosti primerljivi z Zahodom
Slovenija je po ocenah Michaela Marmota s komisije WHO-ja za socialne determinante zdravja po padcu berlinskega zidu na področju zdravstva marsikaj storila prav, saj je po večini indikatorjev zdravja med vodilnimi državami nekdanjega komunističnega bloka. Z državami zahodne Evrope pa naj bi bili primerljivi tudi pri neenakostih v zdravju, je še dodal Marmot.