Koliko denarja izgine v previsokih cenah? Kdo je odgovoren? Foto: J. B. Foto:
Koliko denarja izgine v previsokih cenah? Kdo je odgovoren? Foto: J. B. Foto:
tablete Slovenija denar zdravstvo
Kdo služi z javnim denarjem v slovenskih bolnišnicah? Foto: BoBo
Drago zdravstvo
Tudi pri zdravilih gredo preplačila v nebo. V eni izmed bolnišnic so za isto zdravilo plačali za 570 odstotkov višjo ceno, kot je najnižja v Sloveniji. Foto: BoBo
Diagnoza: provizije

"Pojavljajo se tudi grožnje, ker dregamo v različne mreže," je v oddaji javno povedala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Izpostavila je dobavitelje medicinske opreme in gradbene mreže, v katere je dregnila po prihodu na ministrstvo. Konkretno je izpostavila popravila na Onkološkem inštitutu.

Tarča "Diagnoza: provizija" je dostopna na RTV4D. Ponovitev bo objavljena v soboto ob 11. uri na TV SLO 1 in ob 22. uri na TV SLO 3.

V oddaji objavljeni podatki so že dostopni na https://ekstravisor.rtvslo.si/

Informatizacija, agencija za skupna naročila in pomoč skandinavskih držav so rešitve, ki jih kot dobre izpostavlja Erik Brecelj. "Za te smo ponudbe že prejeli, pa ste pokazali, kaj se vseeno dogaja," je povedal Brecelj.

Primerljive cene zdravil in medicinske opreme bo pripravila Evropska unija, je napovedala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. To bo olajšalo nabavo, napoveduje. Na vprašanje, zakaj tega ne postavimo v Sloveniji sami, je odgovorila, da so imeli težave na Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke.

Tudi centralno naročilo bi "zmutili"
"Država bo pripravila centralizirano javno naročanje, cene bodo javno objavljene," napoveduje ministrica Kolar Celarčeva. "To lahko deluje na severu, ne pa pri nas na Balkanu. Nekaj bi že 'zmutili'," je prepričan kirurg Erik Brecelj, saj je po njegovem mnenju lažje prepričati eno komisijo kot vse po različnih bolnišnicah.

Direktor UKC-ja Maribor Janez Lavre napoveduje razveljavitev pogodbe za dobavo dražjih žilnih opornic. "Žal je tako, da ima stroka odločilno vlogo," pojasnjuje, zakaj je pogodbo podpisal. Kardiolog Dragan Kovačič iz celjske bolnišnice pojasnjuje, da bodo vztrajali pri dražjih in boljših žilnih opornicah, saj te pogosto rešujejo življenja. Zakaj takšnih ne uporabljajo tudi v Ljubljani, ne ve in ne želi komentirati.

"Jaz sem ponosen, da smo mimo javnega naročila kupili stent, ki je bil cenejši od javnega naročila," je povedal nekdanji direktor UKC-ja Ljubljana Simon Vrhunec. Ni pa raziskal, zakaj je nekdo obvestil dobavitelja, da se ti kupujejo ceneje, in so nato posel prekinili. Na ministrstvu za zdravje se razlik v ceni žilnih opornic niso lotili. "Pričakovali smo, da bodo vodstva bolnišnic ukrepala," pojasnjuje ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Pacient v novogoriški bolnišnici je komentiral razlike v ceni takole: "Ali imajo na medicinski fakulteti predmet korupcijo?"

Negospodarno ravnanje bolnišnic

Deseterica največjih veletrgovcev 26 javnim bolnišnicam na leto proda za 215 milijonov evrov zdravil in medicinskih pripomočkov. Bolnišnice z javnim denarjem v veliko primerih ravnajo negospodarno.

Čeprav gre za uradno zelo reguliran trg, je na njem dovoljeno skoraj vse, preplačila so enormna. Še večja neurejenost se kaže v primerjavi s Švedsko in Finsko, kjer so prek sistema skupnih naročil znižali cene, povečali kakovost storitev in tako rekoč izkoreninili sistemsko korupcijo v zdravstvu.

Katalog ekstremnih preplačil
Samo v šempetrski bolnišnici bi lahko lani opravili 13 kolčnih operacij, če bi umetne kolke istega proizvajalca kupovali po ceni, kot so jo dosegli v Splošni bolnišnici Jesenice.

Več kot 730 tisoč evrov bi bolnišnice (predvsem UKC Ljubljana) prihranile pri spodbujevalnikih, če bi jih kupovale po najnižjih cenah. S tem denarjem bi vse leto lahko plačevali 11 izkušenih kardiologov (najvišja plača kardiologa v septembru 2016 je znašala 5.281,64 evra bruto).

Mariborski klinični center kupuje skoraj štirikrat dražje žilne opornice kot ljubljanski. Če bi nakup opravili po najnižjih slovenskih cenah, bi jim v blagajni ostalo 481 tisočakov, dovolj za letno plačo sedmih anesteziologov (najvišja plača anesteziologa v septembru 2016 je znašala 5.281,64 evra bruto).

Pod EkstraVisorjevim drobnogledom
Podatke bolnišnic je podatkovno-preiskovalna skupina Televizije Slovenija zbirala, urejala in analizirala več mesecev s pomočjo strokovnjakov na področju medicine, ekonomije in prava. Vsi podatki in analize bodo od 17. novembra ob 22. uri dostopni na posebni spletni strani Esktravisorja.

Diagnoza: provizije