Nacionalni inštitut za javno zdravje je predstavil izsledke mednarodne raziskave HBSC 2018 glede z zdravjem povezanega vedenja starejših šolarjev in dijakov. Omenjena raziskava se izvaja na štiri leta, tokratna pa je že peta, ki jo je izvedel NIJZ. V raziskavi, kjer so bili poleg 11-, 13- in 15-letnikov prvič vključeni tudi 17-letniki, je bilo anketiranih 7.449 slovenskih mladostnikov.

Od njih so skušali izvedeti, kakšen je njihov odnos do tobaka, alkohola, mamil in spleta ter digitalnih tehnologij. Hkrati pa so odgovarjali tudi o svojih družinskih odnosih, o doživljanju psihosomatskih simptomov, o svojem zdravju, življenjskem slogu in odnosu do šole.

Rezultati raziskave so po besedah Helene Jeriček Klanšček pokazali, da je večina slovenskih mladostnikov zadovoljna s svojim življenjem in da svoje zdravstveno stanje ocenjuje kot dobro.

V primerjavi z raziskavo izpred štirih let se je zvišal delež mladostnikov, ki zajtrkujejo in uživajo sadje ter zelenjavo in so nekajkrat tedensko telesno dejavni. Prav tako sta se zmanjšala konzumacija sladkih pijač in delež mladostnikov, ki so nagnjeni k pretepanju.

Na drugi strani pa se je, razen pri 11- in 13-letnikih, povečal delež mladostnikov, ki doživlja vsaj dva psihosomatska sindroma, kot so denimo nervoza, razdražljivost in nespečnost, povečuje se tudi trpinčenje med mladimi, pri 11- in 13-letnikih pa se je znižal delež tistih, ki jim je šola všeč. 11- in 15-letnice pa so opozorile, da so obremenjene z delom za šolo.

Približno tretjina mladostnikov je zase ocenila, da so nekoliko ali močno predebeli, (več deklet kot fantov). Toda na NIJZ-ju so ugotovili, da izračun indeksa telesne mase kaže, da jih je čezmerno hranjenih in debelih približno polovica manj (18,6, pri tem pa prednjačijo fantje).

Zasvojenost z družbenimi omrežji

V raziskavi so skušali dognati tudi uporabo spleta in digitalnih tehnologij ter vpliv na navade mladostnikov. Tako je približno petina mladostnikov, večinoma fantje, razkrila, da se o skrivnostih in občutkih lažje pogovarja prek spleta kot pa v živo.

Pri mladostnikih pa se kažejo tudi prvi znaki zasvojenosti z družbenimi omrežji in z igranjem računalniških ali spletnih iger. Glede na njihove odgovore se pri nekaj več kot osmih odstotkih kaže prisotnost težav ali znakov problematične uporabe družbenih medijev (več pri dekletih), pri nekaj več kot desetih odstotkih pa znaki zasvojenosti z digitalnimi igrami, ki jih približno petina mladostnikov igra vsak dan. Številni, predvsem 17-letniki, pa tudi od dve do tri ure ali več na dan.

Med tveganimi vedenji mladostnikov, kot so konzumacija alkohola, mamil in kajenje, sta alkohol in tobak v upadu, medtem ko se povečuje uporaba mamil.

Vsak peti 15-letnik (20,6 odstotka) in skoraj vsak drugi 17-letnik (42,4 odstotka) je že uporabil konopljo, večina mladostnikov pa je menila, da je konoplja lahko dostopna. 63 odstotkov 17-letnikov in 49 odstotkov 15-letnikov je razkrilo, da lahko do nje pridejo v enem dnevu.

"Pri konoplji je Slovenija samooskrbna država in tudi cena se ni zvišala," je vzroke za priljubljenost konoplje med mladostniki opisala Andreja Drev iz NIJZ-ja. V raziskavi pa jih je po njenih besedah najbolj presenetilo, da je relativno visok odstotek 17-letnikov konzumiral kokain ali za drogiranje uporabljal določena zdravila (4,1 oz. 4,4 odstotka), medtem ko jih je ekstazi že uporabilo 4,6 odstotka. Pri tem prednjačijo fantje.

Delež mladih kadilcev upada

Fantje in dekleta so precej bolj izenačeni pri kajenju. Kot je razkrila tokratna raziskava, vsak enajsti 15-letnik (8,8 odstotka) in peti 17-letnik (19,8 odstotka) kadi tobak vsaj enkrat na teden, večina od teh vsak dan. Vendar delež mladostnikov, ki kadijo, v primerjavi s prejšnjimi raziskavami upada.

Med razlogi naj bi bila tako težja dostopnost do tobačnih izdelkov kot tudi višje cene cigaret. "V obdobju, ko so šle cene tobačnih izdelkov najbolj navzgor, se je to zanesljivo poznalo v tistih skupinah, ki so občutljivejše na cene in mladostniki sodijo med njih," je pojasnila ena izmed avtoric raziskave Helena Koprivnikar.

Kot je predstavila Maja Roškar, se od prve raziskave leta 2002 znižuje tudi delež mladih, ki se tedensko opijajo oz. so bili vsaj dvakrat v življenju opiti. Toda kljub temu so zaznali porast pri 15-letnikih. Sicer pa tedensko pije alkohol vsak četrti 17-letnik, vsak drugi 17-letnik pa je bil vsaj dvakrat v življenju opit. Sicer pa jih je večina odgovorila, da največkrat alkoholne pijače dobijo doma.