Mefedron (na sliki) je kot zakonita snov leta 2009 na slovenskem tržišču nadomestil ecstasy, ki je bil takrat v pomanjkanju. Ko so go prepovedali, naj bi praktično izginil s tržišča. Foto: MMC RTV SLO
Mefedron (na sliki) je kot zakonita snov leta 2009 na slovenskem tržišču nadomestil ecstasy, ki je bil takrat v pomanjkanju. Ko so go prepovedali, naj bi praktično izginil s tržišča. Foto: MMC RTV SLO

Po raziskavi Eurobarometer (2011), v katero so bili vključeni Evropejci v starosti 15-24 let, je 5 odstotkov izmed njih kadar koli v življenju že poskusilo psihoaktivne snovi, medtem ko je ta odstotek v Sloveniji 1,8.

Na to so na novinarski konferenci opozorili v Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) in nevladni organizaciji Združenje DrogArt. Kot je na konferenci dejal Eoghan Quigley iz Evropskega centra za spremljanje drog in odvisnosti od njih (EMCDDA), je uporaba heroina kot osrednje droge zadnjih 30 let v upadu, podobno se dogaja s kokainom, predvsem v Veliki Britaniji, Španiji, Italiji, Nemčiji, na Irskem, v porastu pa so nove substance.

IVZ poudarja, da so te droge "uporabnikom lahko dostopne in so relativno poceni, ker pa gre pogosto za neraziskane snovi, lahko za uporabnika predstavljajo veliko tveganje". Gre za t. i. "lažno varnost", saj so mnoge od teh substanc popolnoma zakonite, vendar imajo podobne učinke kot prepovedane droge. Kot je dejala Andreja Drev z IVZ-ja, nove droge posnemajo učinke prepovedanih drog in imajo pogosto zdravju škodljive učinke. Mina Paš iz Združenja DrogArt je tako izpostavila primer mefedrona, ki je leta 2009 na trgu nadomestil ecstasy, ki je bil takrat v pomanjkanju. Ponudnikov je vedno več, ko se ena snov prepove, pa se jih pojavi deset novih. Tako so leta 2011 zaznali 49 novih snovi, lani pa že 73, je dejala Drev.

Iz Kitajske v Evropo
Nove droge so večinoma sintetizirane na Kitajskem in v Indiji, nato pa se v velikih količinah uvažajo v Evropo, kjer se naredi končni izdelek v obliki praškov, tekočin, kapsul, tabletk ali zelišč. Te snovi se lahko kupi na različne načine. Na voljo so v specializiranih trgovinah (smart shopi, head shopi), spletnih trgovinah in seveda pri uličnih preprodajalcih. Ponudniki se pogosto zaščitijo. Tako na embalažah izdelkov pogosto piše, da niso primerni za uživanje pri ljudeh. Ker nove droge nadomeščajo stare, imajo pogosto tudi imena, ki namigujejo, katero drogo nadomeščajo. Tako droga Snowblow posnema učinke kokaina.

EMCDDA je januarja 2012 odkrila 693 spletnih trgovin, ker prodajajo nove sintetične droge. V Sloveniji jih je najmanj 9. Uporabniki teh drog pa v Sloveniji v primerjavi z Evropo raje kupujejo pri osebnem preprodajalcu namesto v spletni trgovini kljub zakonitosti teh snovi.

Kot skrb vzbujajoč pa je Drev izpostavila še en marketinški trik, ki ga uporabljajo ponudniki novih sintetičnih drog. Obstajata najmanj dva primera, ko njihova imena posnemajo imena priljubljenih popskupin oziroma so enaka (primera iz Južne Koreje in Japonske). Ko njihovi oboževalci v iskalnik vtipkajo njihovo ime, se jim tako med zadetki izpišejo tudi povezave do ponudnika droge s tem imenom, kar oboževalce lahko zavede in jih napelje k uporabi neznane snovi.

Tudi Paš opozarja na občutek lažne varnosti in poudarja, da prihaja pri novih sintetičnih drogah hitro do velike tolerance, kar pomeni, da se uporabnik hitro navadi na učinke in potrebuje za zadovoljitev vedno večje količine, kar vodi v prehod na opiate.

Od motenj spanja do možganske kapi
Na podlagi pričevanj uporabnikov so v DrogArtu ugotovili, da so med novimi sintetičnimi drogami najbolj priljubljene stimulativne droge. Škodljivi učinki so motnje spanja, motnje razpoloženja, psihična odvisnost, anksioznost, psihotične reakcije, uporabniki lahko zelo shujšajo, pri akutni uporabi pa so možni zdravstveni zapleti, epileptični napadi, možganske kapi, zvišan krvni tlak in podobno, je opozorila Paš.

Nove droge pa nosijo tudi druge nevarnosti. Ker so mnoge od njih tudi halucinogene, jih je Paš imenovala "instant psihedeliki". Uporabniki, ki sicer niso vajeni gob, LSD-ja in podobno, doživijo psihedelično izkušnjo z uporabo novih sintetičnih drog, s čimer imajo veliko težav. Obstaja pa tudi nevarnost predoziranja. Mnoge od teh drog so namreč v obliki tekočine, vnašajo pa se s pomočjo kapalke v nos. Ker se pogosto uporabljajo na t. i. afterpartyjih, in to po celonočnem uživanju poživil, lahko zaradi tresoče se roke v nos hitro kapneta dve ali več kapljic namesto ene.

Kriza blagodejno vpliva na porast uporabe novih mamil
Nove droge so cenovno dostopne, precej bolj dostopne tudi od alkohola, je dejala Paš. Zaradi splošne gospodarske krize pa se mladi pogosteje odločajo za zabave doma, saj nimajo denarja za pijače v klubih in lokalih. Zato se uporaba teh drog vedno bolj premika na domove, kjer pa uporaba ni nadzorovana. Zabave trajajo zato tudi dlje, po več dni skupaj, tak ritem pa dolgoročno ni vzdržen, je opozorila.

Po raziskavi Eurobarometer (2011), v katero so bili vključeni Evropejci v starosti 15-24 let, je 5 odstotkov izmed njih kadar koli v življenju že poskusilo psihoaktivne snovi, medtem ko je ta odstotek v Sloveniji 1,8.