Otroška srčna kirurgija bo ostala v okviru UKC-ja Ljubljana, posebni inštitut je ukinjen. Foto: BoBo

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Pia Vračko je v predstavitvi poročila, ki ga je odbor DZ-ja za zdravstvo zahteval na novembrski seji, ocenila, da je Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana uspešno vzpostavil program otroške srčne kirurgije po ukinitvi Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB).

Kot je dejala, so od odločitve, da bo program otroške srčne kirurgije še naprej izvajal klinični center, ker da je edini usposobljen in zmožen zagotoviti najboljšo mogočo oskrbo otrok, na ministrstvu spremljali izvajanje programa v UKC-ju. Ugotavljajo, da je tam za bolnike poskrbljeno ustrezno, varno in kakovostno.

Vlada ukinila inštitut za otroške srčne bolezni, njegovo vlogo prevzema UKC Ljubljana

Ob tem je opomnila, da bo zaradi nizkega števila bolnikov Slovenija še naprej odvisna od sodelovanja s tujino. Poleg rednega sodelovanja z nekaterimi tujimi centri so se predstavniki UKC-ja konec januarja srečali tudi s srčnimi kirurgi – otroškimi kardiologi iz zagrebške bolnišnice, da bi ocenili možnosti za sodelovanje in pomoč pri zahtevnih situacijah, je še dejala državna sekretarka.

Tudi strokovni direktor kirurške klinike Matjaž Veselko je poudaril, da Slovenija najbrž celotnega programa ne bo mogla izvajati sama. Cilj pa je, da bi doma lahko operirali od 90 do 95 odstotkov otrok, kar bi po mnenju Veselka lahko dosegli v štirih ali petih letih.

V opoziciji in koaliciji zelo kritični

Tako poslanec SMC-ja Jani Möderndorfer kot poslanka SDS-a Jelka Godec, ki vodi parlamentarno komisijo o ugotavljanju odgovornosti na programu otroške kardiologije, sta bila do poročila ministrstva zelo kritična. Po njunih informacijah do težav v kliničnem centru namreč še vedno prihaja. Poslanca sta tudi presodila, da tisti, ki so težave na programu zakrivili, zdaj teh ne morejo reševati.

"S tem poročilom se nam še seznaniti ni treba. Čakam, da pride nov minister in pojasni, kako si predstavlja vizijo," je bil kritičen Möderndorfer. Godčeva je v razpravi opomnila, da je minister Samo Fakin, ki trenutno sicer zapušča vodenje resorja zaradi zdravstvenega stanja, napovedoval sistemski nadzor na delovanjem NIOSB-ja. Tudi sicer se je velik del razprave osredotočal na pomen nadzora nad programom in NIOSB-jem.

Člani odbora so nato soglasno sprejeli sklep, ki ga je predlagal Möderndorfer, dopolnila pa Godčeva, da naj ministrstvo odbor za zdravstvo seznani tako s poročilom strokovnega nadzora o izvajanju otroške srčne kirurgije kot tudi s poročilom o sistemskem nadzoru nad delovanjem NIOSB-ja, ko bosta ta opravljena.

Kot je napovedala državna sekretarka, bo Zdravniška zbornica Slovenije z vključevanjem tujih strokovnjakov s tega področja strokovni nadzor izvedla v kratkem.

V Levici več zadovoljstva nad poročilom
S poročilom pa je bil bolj zadovoljen poslanec Željko Cigler (Levica). "Verjamem, da se vzpostavlja visoka skrb za otroke s srčnimi obolenji. Čas je, da se ta zgodba nekje konča in se ta občutljiva tema neha zlorabljati za neke druge interese," je dejal in dodal, da za odgovorno in kakovostno delo stroka potrebuje sredstva, opremo in čim manj vmešavanja politike.

"Treba je ponovno vzpostaviti zaupanje, ki je bilo veliko prelahko izgubljeno," je poudaril poslanec SAB-a Vojko Starović.

Vabljeni na sejo. Foto: DZ/Matija Sušnik

Ministrstvo polaga upe v UKC
Na ministrstvu po besedah Vračkove Kliničnemu centru polno zaupajo pri opravljanju programa. "Pri tem ne pričakujemo, da ob tako zahtevnih zdravljenjih ne bo nobenega kritičnega dogodka oziroma žalostnega zaključka zdravljenja. To bi bilo nerealno pričakovati," je še dejala.

"Vedno me zaskeli, ko govorite o varnih programih. Tisto, kar mi lahko naredimo oziroma kar smo dolžni narediti, je zagotoviti, da sta odnos do bolnikov in obravnava maksimalno strokovna in korektna," je poudaril strokovni direktor Pediatrične klinike Janez Jazbec in ob tem izpostavil, da v Sloveniji otroci umirajo tudi zaradi drugih bolezni, pa se o tem toliko ne govori. Po njegovem mnenju je nekdo iz programa otroške srčne kirurgije naredil politični problem, njih pa zanima strokovno reševanje. Zbrane je pozval, naj stroki omogočijo pogoje, v katerih bo strokovne težave lahko reševala sama.

Kdo bo novi direktor UKC-ja?
Minister Fakin odhaja, zamenjal naj bi ga zdajšnji generalni direktor UKC-ja Ljubljana Aleš Šabeder. Kdo bo pa nadomestil Šabedra? Po "neuradnih, a zanesljivih informacijah" TV Slovenija naj bi vodenje največje slovenske bolnišnice prevzel Teodor Žepič, trenutni poslovni direktor Pediatrične klinike.
Žepič prihaja iz v zdravstvo iz menedžerskih krogov. Pred prihodom na kliniko je bil svetovalec uprave Deželne banke, ki je lastnica Semenarne, iz Semenarne pa je na čelo kliničnega centra prišel Aleš Šabeder. Pred tem je bil Žepič osem let uprave hranilnice Lon, je za TV Slovenija poročala novinarka Petra Prešeren. Žepič naj bi tako, če bo Šabeder imenovan za ministra, postal najprej vršilec dolžnosti generalnega direktorja. Ugiba pa se, ali bo kandidiral tudi za direktorja s polnimi pooblastili. Verjetno pa bi znali kritiki Žepiču očitati to, kar so številni Šabedru, preden je prišel v klinični center, in sicer da premalo pozna zdravstvo za vodenje naše največje bolnišnice. Aleša Šabedra pa naj bi predvidoma čakalo zaslišanje pred odborom za zdravstvo 25. marca, torej čez slaba dva tedna.
Bo klinični center vodil Teodor Žepič?