Spregovorimo o demenci, poziva geslo letošnjega svetovnega dneva Alzheimerjeve bolezni. Foto: Pixabay

Podaljševanje življenjske dobe v zadnjih desetletjih pomeni tudi več primerov Alzheimerjeve bolezni, ki je kronična napredujoča možganska bolezen. Razvija se počasi, vendar enakomerno več let, tako da okolica večinoma dolgo ne prepozna bolezenskega stanja pri posamezniku.

Zdravstveno stanje bolnika se slabša, kakovost njegovega življenja in življenja svojcev pa se zmanjšuje. Zdravila za bolezen še ni, z ustreznim in zgodnjim zdravljenjem pa je njeno napredovanje mogoče upočasniti.

Alzheimerjeva bolezen predstavlja dve tretjini vseh demenc in močno prizadene tako posameznika kot njegove svojce in širšo družbo ter postaja prednostna naloga javnega zdravstva, opozarja Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Izguba spomina, težave z govorom in težave pri vsakodnevnih pravilih

Prve znake bolezni je težko prepoznati, vendar moramo biti pozorni nanje, ker sta čimprejšnja diagnoza in z njo zdravljenje zelo pomembna, opozarjajo strokovnjaki. Med prve znake sodijo postopna izguba spomina, težave pri govoru oz. iskanje pravih besed ter osebnostne in vedenjske motnje. Intelektualne funkcije upadejo, bolnik pa ni zmožen presoje in organizacije. Ima težave pri vsakodnevnih opravilih in pri krajevni in časovni orientaciji, izgublja stvari, se zapira vase in izogiba družbi ter neskončno ponavlja ena in ista vprašanja.

V Sloveniji ima po epidemioloških ocenah demenco 33.000 oseb, v Evropi pa 10 milijonov. Še bolj skrb vzbujajoče so ocene strokovnjakov, da ima od epidemiološko ocenjenih diagnozo le vsak četrti bolnik. V Sloveniji ob svetovnem dnevu organizirajo več sprehodov za spomin.

Na svetu 50 milijonov ljudi z demenco

V svetu se po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije v povprečju na vsake tri sekunde razvije en nov primer demence, vsako leto pa na novo odkrijejo skoraj deset milijonov novih primerov ljudi z demenco. V svetu je lani živelo že 50 milijonov ljudi z demenco, do leta 2050 pa se bo po ocenah to število več kot potrojilo, na 152 milijonov.

Ekonomsko breme, ki ga prinaša demenca, je v svetu lani znašalo tisoč milijard ameriških dolarjev, do leta 2030 pa se bodo stroški podvojili. Ekonomski stroški demence bodo skokovito naraščali tudi v Evropi in bodo med letoma 2008 in 2030 po ocenah narasli za več kot 40 odstotkov. V letu 2030 naj bi znašali že več kot 250 milijard evrov. Demenca in kognitivni upad bolnikovih funkcij sta vodilna vzroka za invalidnost in odvisnost od pomoči drugih po svetu, umrljivost zaradi demence pa je peti najpogostejši vzrok smrti v svetu.

Svetovni dan Alzheimerjevi bolezni