Minister Aleš Šabeder je zjutraj sestankoval s kranjskim županov Matjažem Rakovcem o tamkajšnjem zdravstvenem domu, kjer je na začetku aprila 23 družinskih zdravnikov podalo odpovedi pogodb o zaposlitvi. Dejal je, da je bil sestanek "zelo operativne narave", ob tem pa je pohvalil prizadevanja vseh vpletenih pri iskanju rešitev. Za sredo pa je napovedal srečanje s predstavniki pediatrov. Foto: BoBo/Borut Živulović

Minister za zdravje Aleš Šabeder je v nagovoru na skupščini zdravstvene blagajne napovedal, da bodo na ministrstvu za zdravje javnosti v kratkem predstavili glavne prioritete in akcijski načrt za izvedbo posameznih nalog in tudi že nekatere konkretne rešitve.

"Do 31. maja bomo sprejeli aneks št. 1 k splošnemu dogovoru 2019, v katerem bo določeno, da zdravniki lahko zavračajo nove paciente, ko enkrat dosežejo 1.895 glavarinskih količnikov, kar je meja, ki jo za leto 2019 določa podpisani sporazum o začasni prekinitvi stavke," je v nagovoru skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pojasnil Šabeder.

V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides so v stališču glede aktualnega dogajanja in razmer v zdravstvu poudarili, da niso nikoli vodili ne odkritih ne prikritih akcij s ciljem privatizacije zdravstva. Zavrnili so tudi očitke, da bi manipulirali z javnostjo. "Naše zahteve so bile vedno jasno artikulirane," so zatrdili. Fides Foto: BoBo

Na ministrstvu za zdravje so po njegovih besedah v zvezi z aneksom pripravili tudi tri dopolnitve: "Prvo predvideva uveljavitev državnega povprečja, drugo 80-odstotno financiranje novih timov družinske medicine v obdobju štirih let, tretje pa, da se novi timi ne štejejo v povprečje glavarinskih količnikov."

Minister Šabeder je napovedal, da bodo z namenom zagotovitve novih zdravnikov družinske medicine letos razpisali vsaj 95 mest za specializacijo. Spomnil je, da so za pomlad 2019 določili 62 specializacij iz družinske medicine, od tega 45 za območje celotne države in 17 za posamezne izvajalce.

Navedel je tudi, da so bolnišnice v sanaciji že posredovale novelacije sanacijskih programov. Te bodo po njegovih besedah pregledali, in če jih bodo potrdili, bodo veljali novelirani sanacijski programi.

Minister je še pojasnil, da se bo danes znova sestala delovna skupina za sprejetje potrebnih ukrepov za primarno raven, ki bo tokrat "na operativni ravni skušala izluščiti največje administrativne obremenitve družinskih zdravnikov". Sledilo bo oblikovanje ukrepov za odpravo nepotrebne administracije.

Skupščina ZZZS-ja za pripravo dvoletnega finančnega načrta zavoda

Delegati skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so se na današnji seji seznanili z lanskoletnim poslovanjem zavoda, ki so ga zaznamovale ugodne gospodarske okoliščine. Ob tem so podprli predlog direkcije ZZZS, naj se finančni načrt zavoda v prihodnje pripravlja za dve leti, enako kot v primeru dvoletnega državnega proračuna. Generalni direktor ZZZS-ja Marjan Sušelj je opozoril, da priprava finančnega načrta za dve leti omogoča stabilnejše poslovanje ter srednjeročno planiranje prejemkov in izdatkov zavoda, kar pa po njegovih besedah vpliva na financiranje zdravstva po sklenjenih pogodbah oziroma na uresničevanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

V razpravi so se delegati dotaknili tudi aktualnih težav v primarnem zdravstvu. Sprekeli so izjavo, v kateri so poudarili, da pomanjkanja družinskih zdravnikov in pediatrov ni mogoče reševati z odklanjanjem bolnikov. Pozvali so upravni odbor in službo ZZZS-ja, naj skupaj z drugimi deležniki iščeta rešitve v smeri širjenja primarne zdravstvene mreže. Rešitve delegati vidijo v uvajanju dodatnih timov družinske medicine in administrativni razbremenitvi ambulant ter v različnih spodbudah zaposlovanja družinskih zdravnikov. V zvezi s tem so opozorili na odgovornost vlade in ministrstva za zdravje, Zdravniške zbornice Slovenije, vodstev zdravstvenih zavodov in tudi občin kot ustanoviteljic zavodov.

Direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje Nina Pirnat je delegate seznanila s pozitivnimi trendi na področju čakalnih dob. Po njenih besedah se je število vseh čakajočih na terapevtsko-diagnostične storitve od 1. septembra lani do 1. marca letos znižalo z 79.383 na 65.019 oseb, število čakajočih nad dopustno dobo pa za 34,3 odstotka, z 32.920 na 21.626 oseb.

Sušelj je pri predstavitvi lanskoletnega poslovanja ZZZS-ja pojasnil, da so ga pomembno zaznamovale ugodne gospodarske okoliščine, ki so vplivale na rast prihodkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, saj so bili ti za 207 milijonov evrov višji kot leto poprej, povečini zaradi večjih prispevkov, nekoliko pa tudi zaradi postopnega prehoda obveznosti za specializacije in pripravništvo na državni proračun. S tem so bila zagotovljena sredstva za povečanje obsega programov zdravstvenih storitev, boljše vrednotenje nekaterih programov in boljšo dostopnost zavarovanih oseb do zdravstvene oskrbe. Odlok o najvišji dovoljeni porabi javne zdravstvene blagajne je bil sprejet konec avgusta, vlada pa je dala soglasje k rebalansu finančnega načrta v oktobru.