Delodajalci zdravnike čedalje pogosteje vprašujejo po zdravju zaposlenih. Foto: MMC RTV SLO

Septembra je bilo z dela dolgotrajno odsotnih 1.634 Pomurcev, 100 več kot v istem obdobju lani. Med podjetji, v katerih so zaposleni le redko na bolniškem dopustu, je uspešno družinsko podjetje GMT. Imajo 190 zaposlenih, trenutno sta iz zdravstvenih razlogov dlje časa z dela odsotna dva.

Mihael Feher. Foto: Televizija Slovenija

"Na kratkotrajnem bolniškem dopustu, za kakšen dan ali dva, je od pet do deset delavcev. Težko rečem, kaj vpliva na nizko bolniško odsotnost. Zaposlenih ne stimuliramo z dodatki, če ne gredo na bolniški dopust, ker bi se potem lahko zgodilo, da bi prihajali v službo kljub načetemu zdravju, in to nikomur ne koristi. Na zdravje zaposlenih vpliva več dejavnikov. Od samih odnosov v podjetju, urejenosti delovnega okolja, kako se počutijo v podjetju in ne nazadnje tudi od tega, kako sami skrbijo za svoje zdravje. Tudi osebni dohodek morda v določeni meri vpliva na to. Pri nas znaša povprečna neto plača okoli 1.100 evrov. Menim, da to ni ključni dejavnik, ampak to, da se zaposleni dobro počutijo na delovnem mestu," je povedal Mihael Feher iz podjetja GMT.

Potrebovali bi več zaposlenih

Bojan Korošec. Foto: Televizija Slovenija

Območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Murski Soboti je v prvih devetih mesecih letošnjega leta največ denarja odštela za nadomestila za dolgotrajno bolniško odsotnost zaposlenih v murskosoboški bolnišnici, ki je eden izmed največjih delodajalcev v regiji. Med 1.126 zaposlenimi jih dnevno zaradi bolniškega dopusta manjka skoraj 80. Direktor splošne bolnišnice Bojan Korošec pravi, da je več bolniških odsotnosti, ki so v breme bolnišnici, kot tistih, ki so v breme Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. "To, kar me bolj skrbi, je dejstvo, da število narašča. Povečujejo se tudi odsotnosti zaradi nege na domu in spremstva bolnikov, medtem ko je odsotnost zaradi poškodb zunaj dela ter zaradi poklicnih bolezni ali poškodb na delu k sreči nizka. To je za ustanovo dobro, a je skupni delež bolniških odsotnosti vseeno visok." Razlogov za to je po njegovih besedah več. Zagotovo vpliva tudi starost zaposlenih. Nekateri imajo več obolenj in ne zmorejo v korak s tempom, ki je zahtevnejši, kot je bil pred leti. "Zavedati se moramo tudi tega, da je bolnišnica pretežno ženski kolektiv in da zlasti med mlajšimi zaposlenimi narašča odsotnost zaradi nege otrok." Nedvomno je vzrok za bolniške odsotnosti zaposlenih tudi večja intenzivnost zaposlenih. Predvsem zaradi dela v izmenah, ob sobotah, nedeljah in praznikih – v nasprotju z marsikaterimi drugimi službami. "Predstavljajte si, da medicinska sestra, stara od 45 do 50 let, dela na oddelku, kjer je med nego treba bolnike dvigovati, kar je fizično težko. Medicinskih sester je premalo, zato se dogaja, da medicinska sestra dela tudi tri konce tedna v mesecu. To je zelo naporno."

Rešitev je po eni strani preprosta, po drugi pa težko izvedljiva, razmišlja. Potrebovali bi več zaposlenih, zlasti na področju zdravstvene nege, a jim ekonomski položaj tega ne dopušča. "Mi smo do pred kratkim veljali za bolnišnico, ki je imela na področju zdravstvene nege dobro kadrovsko zasedbo. Številčno in strukturno. Zdaj pa smo se znašli v položaju, da na razpisano delovno mesto nismo prejeli niti ene prijave. In ko se pogovarjamo o kadrovski politiki, na žalost ugotavljamo, da prihodnost ni svetla. Trudimo se na primer s promocijo zdravja na delovnem mestu in fleksibilnim delovnim časom, a tega ni mogoče uvesti povsod. Že nekaj let smo tudi v projektu ''Družini prijazno podjetje'', zaposlenim nudimo pomoč kliničnega psihologa zaradi stresa in pritiska na delovnem mestu. Ne nazadnje jim omogočimo tudi brezplačna cepljenja. Ob tem bi rad poudaril, da se zdravstveni delavci premalo zavedamo pomembnosti cepljenja," je dodal Bojan Korošec.

Foto: Televizija Slovenija

"V podjetjih, kjer so odnosi slabi, je več bolniških odsotnosti"

Štefan Horvat. Foto: Televizija Slovenija

Zaradi preobremenjenosti in stresa na delovnem mestu se za obisk zdravnika odloča čedalje več Pomurcev. ''Ločiti moramo dve skupini bolezni. Kronične bolezni zahtevajo dolgotrajnejše zdravljenje in okrevanje. Vpliv delovnega okolja na odsotnosti zaradi kroničnih bolezni je manjši. Druga velika in pomembna skupina dolgotrajnih bolezni pa se nanaša psihiatrična in psihosomatska obolenja, ta pa so kazalnik razmer v družbi, ter odnosov v podjetjih in v ustanovah. To se odraža v odnosu vodstva oziroma lastnikov do zaposlenih, pomemben dejavnik pa so tudi odnosi med sodelavci. V podjetjih, kjer so odnosi na različnih ravneh slabi, je bistveno več bolniških odsotnosti. Pomembno se mi zdi še nekaj, kar opažam. Vse več ljudi je na delovnem mestu preobremenjenih, izčrpanih, prihaja do izgorelosti. Ponekod zaposleni delajo tudi deset ur in več. Rad bi poudaril tudi to, da zlasti mlajša in srednja generacija nenehno bije tekmo s časom in popoldanskimi družinskimi obveznostmi, starši pa pozabljajo nase in enostavno nimajo časa, da bi se sprostili. Takšen tempo nedvomno načenja zdravje, a se tega premalo zavedamo. K meni prihaja vse več bolnikov, ki imajo težave s srcem. Pravijo, da čutijo nenehni stres, stalno napetost, bolečine v prsih, hitre srčne utripe … opravljene preiskave pa ne pokažejo nič posebnega. Tako največ krat najdemo vzrok v preobremenjenosti ali v drugih stiskah Pomurcev. Med starejšimi delavci pa so v ospredju kronične bolezni, srčno-žilna in maligna obolenja," pravi internist v murskosoboški bolnišnici Štefan Horvat, ki je v štirih desetletjih pregledal številna pomurska srca in ugotavlja, da so ta med najbolj bolnimi v državi, kar je po njegovem tudi odraz socialnih razmer v regiji.

Zdravniki opažajo tudi, da jih čedalje pogosteje kličejo delodajalci, ki jih zanima zdravstveno stanje zaposlenih.

Janoš Vöröš. Foto: Televizija Slovenija

"Delodajalci potrebujejo delovno silo in pokličejo. Podatke, ki jih smem dati, so le to, da potrdim, da je bolnik v bolniškem staležu, in tudi lahko povem, približno koliko časa še predvidevam, da bo trajalo, če ima bolnik na primer še kontrolo pri specialistu, ali pa koliko tednov po kakšni operaciji je potreben bolniški dopust. Diagnoz delodajalec ne more dobiti. Lahko pa zahteva presojo bolniškega staleža na medicini dela. Oni nato zaprosijo za kartotečni karton in dokumentacijo ter presodijo o upravičenosti bolniške odsotnosti, lahko zahtevajo tudi predčasni pregled pri specialistu. V našem zdravstvu so precejšnje težave zaradi dolgih čakalnih dob, kar je vzrok daljših bolniških odsotnosti. V zadnjem času je vse več odsotnosti, ker so ljudje izčrpani, izgoreli. Narašča število bolnikov, ki pravijo, da ne zmorejo vsakdanjih bremen v službi in v zasebnem življenju. Če pa gre za trpinčenje na delovnem mestu ali druge oblike neprimernega ravnanja do zaposlenih in med sodelavci, bolnikom svetujem, da si poiščejo tudi pravno pomoč," je poudaril zdravnik v zdravstvenem domu Murska Sobota, Janoš Vöröš.

Strokovnjaki ugotavljajo, da so vzrok za desetino bolniških odsotnosti težave v duševnem zdravju. Te pa so med drugim posledica naglice sodobnega življenja in skrhanih medsebojnih odnosov.

Dolgotrajne bolniške burijo duhove