16. marca, ko so se zaprle šole, vrtci, gostinski lokali in je ugasnil javni prevoz, so se zaprle tudi ambulante zobozdravnikov. Na osmih točkah v Sloveniji se obravnavajo le še najnujnejši primeri. Foto: Pixabay
16. marca, ko so se zaprle šole, vrtci, gostinski lokali in je ugasnil javni prevoz, so se zaprle tudi ambulante zobozdravnikov. Na osmih točkah v Sloveniji se obravnavajo le še najnujnejši primeri. Foto: Pixabay

Javne zobozdravstvene ambulante v teh dneh niso prazne. V vsaki od njih dopoldan in popoldan dežurata zobozdravnik in asistent, a sta pacientom na razpolago le po telefonu. "Po telefonu paciente triažiramo ter jim predpisujemo sredstva proti bolečinam in antibiotike," pojasni zobozdravnica in direktorica Železniškega zdravstvenega doma Ljubljana Božena Glad.

Pri oteklinah osebni zobozdravnik pacientu najprej predpiše antibiotik, ki ga prek e-recepta, ne da bi moral hoditi v ordinacijo, prevzame v lekarni. "Dogovorimo se, da pacient pokliče nazaj, da vemo, da je z njim vse v redu." Pacienta v dežurno ambulanto običajno napotijo šele, ko pokliče drugič. Ko ne pomagajo ne tablete proti bolečinam ne antibiotiki. Na vprašanje, ali se zobobol lahko zdravi le z analgetiki in antibiotiki, Gladova odgovarja, da je vse odvisno od posameznega primera. "Če gre za pulpitis (vnetje zobnega živca), ko tablete poti bolečinam ne pomagajo, mora pacient obiskati dežurno točko. Gre za hud zobobol, ki se ne da zdraviti s tableti. Kadar gre pa le za občutljivost, se zadeva lahko umiri."

"Kadar torej ne pomaga tableta proti bolečinam, ima pacient hude otekline, hujše krvavitve in druga nujna stanja, takrat zobozdravnik telefonira v enoto Zdravstvenega doma Ljubljana na Kotnikovi ulici, če je pacient sicer zdrav. Če pa ima vročino in je bolan, ga usmerimo na Metelkovo ulico. Seveda pa zobozdravniki na obe točki prej pokličemo. Posamezen pacient dobi uro, ob kateri se nato javi na eni od točk," Gladova opiše trenutno obravnavo nujnih pacientov v Ljubljani.

Dežurne zobozdravstvene ambulante po Sloveniji

Zdravstveni dom Ljubljana,
Zdravstveni dom Maribor,
Zdravstveni dom Celje,
Zobna poliklinika Kranj,
Zdravstveni dom Novo mesto,
Zdravstveni dom Koper,
Zdravstveni dom Murska Sobota,
Zobozdravstveni dom Nova Gorica – Stomatološka poliklinika.

Na vstopnih točkah so organizirane ločene ambulante za zdrave in bolne paciente.

Zobozdravnik Jure Poglajen ima v Brežicah zasebno ordinacijo. Kot se spominja, je že 12. marca prišel v ambulanto le zaradi nekaj najnujnejših primerov, hkrati pa je začel po telefonu obveščati paciente, ki so bili naročeni v prihodnjem tednu, da bodo njihovi termini prestavljeni. "Odločili smo se, da bi bilo glede na stanje dobro zapreti ordinacijo. Naslednji dan, 13. marca, pa je že prišla uredba ministrstva za zdravje o obveznem zaprtju zobozdravstvenih ambulant, ki je stopila v veljavo s ponedeljkom, 16. marca."

Poglajen se je takoj po zaprtju svoje ambulante javil za dežuranje v eni od osmih nujnih ambulant. "Na povpraševanje Občine Brežice smo ponudili kader naše ordinacije za delo na vstopnih točkah. Koordinatorka v Novem mestu me je tako za en dan razporedila na mesto triažnega zobozdravnika. To pomeni, da sem bil prek telefona v stiku s pacienti ali svojimi kolegi zobozdravniki, ki so klicali v imenu svojih pacientov. Slednjih je bilo precej manj, večino klicev je bilo neposredno od pacientov. Večini pacientov, teh je bilo okoli 40 v moji dopoldanski izmeni, sem svetoval ali jim napisal recept na daljavo. Preostale smo prepoznali kot nujna stanja in jih naročili v ambulanto vstopne točke."

"Moje glavno opažanje triažnega zobozdravnika je, da so pacienti zelo potrebovali in cenili že pogovor s strokovnjakom. Tako so dobili odgovor, kako lahko ukrepajo tudi sami, kako se izognejo morebitnim zapletom. Največja korist je pogovor s človekom, zdravnikom, ki jih pomiri, in tako lažje prebrodijo krizo," opisuje Poglajen.

Dežurnih ambulant bi bilo lahko več

"Na zdravstvene posege bo treba naročati na novo"

Tudi Železniški zdravstveni dom je sporočil imena zobozdravnikov, ki so pripravljeni delovati v dežurnih ambulantah, kjer jih nato glede na potrebe razporejajo. Na vprašanje, ali je osem dežurnih ambulant za vso Slovenijo dovolj, Gladova odgovarja: "Mislim, da jih ni dovolj, saj so zobozdravniki že zelo utrujeni. Po mojem mnenju bi bilo dobro, da bi v vsakem zdravstvenem domu delovala vsaj ena ordinacija. Da bi tiste, ki dežurajo, nekoliko razbremenili. Res pa je, da vsakega pacienta obravnavamo, kot da je covid-19 pozitiven. In zdravstveni dom, kot je naš, v katerem se vsak pacient neizogibno povzpne po osrednjem stopnišču, bi bilo treba skorajda po vsakem paciantu razkužiti, kar pa pomeni, da smo neuporabni."

Na družbenih omrežjih so se pojavili zapisi pacientov, ki jih je v teh časih doletel zobobol in z obravnavo na vstopni točki niso bili preveč zadovoljni. Na vprašanje, ali drži, da se težave v dežurnih ambulantah rešujejo s pogostejšim puljenjem zob, Gladova odgovarja, da se zob, ki je majav ali očitno zlomljen mora izpuliti. "Pri tem ni kaj razmišljati. Pri težjih primerih je zelo dobro, da imajo v dežurni ambulanti rentgensko sliko pacientove čeljusti, ki jim jo iz ambulant tudi posredujemo. A zaradi morebitnih zapletov se verjetno raje ne odločajo za puljenje, saj to lahko včasih traja uro ali več. Pacienti so naročeni na 20, 30 minut in na ta način tega ne moreš delati." Zobozdravniki v dežurnih ambulantah pa si nikakor ne želijo dodatno zaplesti situacije.

Za zdaj ni znano, kdaj se bo pri zobozdravniku spet mogoče naročiti

Tudi javnozdravstvene ambulante so paciente, ki so bili pri zobozdravniku naročeni po 16. marcu, o odpovedi pregleda obveščale po pošti in telefonu, čeprav vseh niso mogli doseči. Novega datuma pregleda pa v tem trenutku še ni mogoče dobiti. "Prenaročiti jih nismo mogli, lahko smo jih le odnaročili z njihovega termina. V kartonu pogledamo, kakšna je situacija, in jim predlagamo, naj nas pokličejo, če bo potrebno. Sicer pa si zapišemo telefonsko številko pacientov, ki so npr. v protetični obdelavi ali v zdravljenju. Njih bomo, ko bo tega konec, takoj poklicali." A za zdaj, kot pravi Gladova, "ni čarovnika", ki bi si upal napovedati konec. "Vsi bi bili veseli, da bi lahko začeli delati. A nekaj je jasno – do 1. maja ne bo nič," je prepričana.

Težav bo sčasoma vse več

Poglajen med svojimi pacienti za zdaj še ni imel nujnega primera. "So pa seveda druga stanja, ki sicer niso nujna in lahko nekaj časa počakajo, jih je pa treba razumeti z vidika pacientov – od težav s protezami, izpadlimi plombami, zobmi z začasnimi prevlekami, ki čakajo na fiksno protetiko, do nedokončanih endodontskih zdravljenj, ki jih bo slej ko prej treba dokončati." Poglajen doda, da imajo v njihovi ambulanti na srečo dokaj urejeno populacijo pacientov, ki lahko določen čas še zdržijo brez zobozdravniške oskrbe. "A bo s časom seveda težav več in več. Ne samo redna vzdrževanja, tudi načrtovana zdravljenja je treba dokončati, da ne bi prišlo do resnih ogrožanj ustnega zdravja."

Nekateri pacienti že precej nestrpni

Že teden dni po zaprtju ambulant so na vstopni točki v Novem mestu številni pacienti Poglajena spraševali, do kdaj bodo ordinacije zaprte, na kar jim, ne takrat ne danes, ni mogel odgovoriti. "Večina je, ko sem jim povedal, da imajo srečo, ker niso nujni primeri, to sprejela z odobravanjem in razumevanjem. Seveda so se našli tudi takšni, ki tega niso želeli razumeti in so bili nesramni. To jezo razumem, je pa ne morem odobravati, saj menim, da je nekonstruktivna in nepotrebna, saj tega nihče ne počne nalašč. Ampak še enkrat omenjam, da sem delal na vstopni točki v drugem tednu po zaprtju ambulant, in predvidevam, da se pritisk pacientov s časom povečuje, potrpljenje in razumevanje ljudi pa zmanjšuje."

Prišel bo tudi čas po epidemiji, ko bo strah popustil in bomo prišli na stare tirnice. Bodimo optimistični, zadeve se lahko izboljšajo. Vse skupaj bi morali razumeti kot opozorilo narave proti človeštvu. Narava se lahko sanira sama, zato je treba spremeniti odnos do planeta, živali in do soljudi. Že zdavnaj bi morali spremeniti naš način izrabljanja naravnih virov, pehanje po več in več, odpravljanje podnebnih sprememb, izkoriščanje živali in tako dalje. Spet se je pokazalo, da nobena država ni imuna proti virusu, saj ta ne pozna meja. Virus nas ne ločuje zaradi ukrepov, s katerimi se je Slovenija pravočasno in ustrezno na dano situacijo odzvala, ampak nas združuje kot državljane sveta.

Jure Poglajen, zobozdravnik

"Me pa ljudje tudi na sprehodih ali po nujnih opravkih z varne razdalje ustavljajo in sprašujejo za nasvete. Seveda se najdejo med vsemi tudi takšni, pri katerih se zdravnik vpraša, ali morda živijo v povsem drugačnem svetu, saj so njihova pričakovanja res smešna glede na dano situacijo. A tudi zanje si je treba vzeti čas in jim obrazložiti zadevo," meni Poglajen.

Da pacienti svoje stanje včasih jemljejo preresno, opaža tudi Gladova: "Pacienti so sicer v tem času prenehali izsiljevati. Zanje je včasih nujno stanje, če se zob malo okruši ali pa zaradi slabšega čiščenja krvavi dlesen. Za nekatere je to skoraj konec sveta. A ko ga usmerimo v nujne ambulante, se običajno te težave nehajo. Pravzaprav redki pacienti odidejo na te točke."

Pritiski za zdravljenje na črno?

Na vprašanje, ali pacienti pritiskajo na zasebnike v upanju, da bi jih "zdravili na črno", Poglajen odgovarja, da sam takega primera ni imel. "Vsakemu, ki me je poklical in spraševal, ali delamo, sem vljudno razložil, da so po uredbi Ministrstva za zdravje RS vse ordinacije razen vstopnih točk zaprte, in po tej obrazložitvi me nihče ni nagovarjal, da bi ga “sprejel na črno”. Po pogovoru in oceni stanja jim razložim situacijo in jim povem, da imajo srečo, ker se jim ni treba dodatno izpostavljati v zobozdravstveni ordinaciji, kar sprejmejo in ne nagovarjajo h kršenju uredbe. Če bi imel pacient nujno stanje, pa bi ga seveda napotil na vstopno točko."

Tudi ko bo konec, ne bo vse po starem

Tudi ko bodo zobozdravstvene ordinacije spet odprle svoja vrata, bo delo v njih precej upočasnjeno. "Delali bomo v zaščitni opremi, saj delamo v aerosolu in smo torej izpostavljeni okužbam. Paciente bomo določali na točno določeno uro, v čakalnici bo lahko samo eden. Vse to bo zelo upočasnilo naše delo. Zelo pa me skrbi, kako bomo z delom na tak način izpeljali program. Od 16. marca nismo delali nič, enako bo aprila. Ta trenutek me najbolj skrbi za paciente, ki so "v delu". Paciente smo že na začetku marca, ko se je vse skupaj začelo, klicali, da bi nekatere procese ustavili. Tistim, ki imajo npr. obrušene zobe, so začasna nadomestila že odpadla, zobje pa so odprti. Lahko se bo kaj polomilo, potrebna bodo zdravljenja, mi pa imamo stvari v predalu. Ti časi niso dobri ne za nas ne za paciente, a tako pač je. Najbolje, da to sprejmemo," meni Gladova.

"Od odgovornih pričakujemo jasna navodila, kako naprej"

Tudi Poglajen si želi, da bi ordinacija čim prej spet odprla svoja vrata. Podobno kot Gladova se ne veseli skafandrov, saj je delo z njimi precej oteženo, a dodaja, da bodo v vsakem primeru upoštevali navodila pristojnih. "Od odgovornih pa seveda upravičeno pričakujemo jasna in enotna navodila, kako delati naprej." Gotovo bo potrebno pogostejše brisanje in razkuževanje kljuk, manj ljudi v čakalnici, zračenje prostora med pacientoma, še temeljitejša dezinfekcija ali sterilizacija instrumentov, ki bodo v stiku s pacienti. "Vse to pa je seveda povezano z dodatnimi materialnimi stroški in delom. Treba bo imeti manj pacientov na dan in večji razmik med pacienti, kar po drugi strani pomeni manj prihodkov."

Na vprašanje, ali bo njegova zasebna ordinacija lahko prebrodila izpad prihodkov, Poglajen odgovarja, da imajo nekaj finančnih rezerv, ki zadostujejo za krajše obdobje zaprtja. Seveda pa računajo tudi na obljubljeno pomoč države, saj spadajo med dejavnosti, ki so bile z uredbo deležne popolne prepovedi dela. "Kolikor je meni znano iz pogovorov s kolegi iz drugih držav Evropske unije, se je le Slovenija odločila za popolno zaprtje zobozdravstvenih ambulant, drugje je to na ravni priporočila. Ne sodim, ali je to dobro ali ne. Tako je, in to moramo spoštovati."

Nujna zobozdravstvena stanja, ki se kljub epidemiji obravnavajo:

- močen zobobol (huda stalna bolečina, ko analgetik več ne pomaga),
- akutna infekcija (vnetje, ki se kaže kot oteklina, težje požiranje in odpiranje ust, zvišana telesna temperatura),
- večja krvavitev, ki se sama ne ustavi v določenem časovnem obdobju,
- poškodbe v predelu zob (poškodba v predelu zgornje in spodnje čeljusti oz. ustne votline).