Večina sladkarij vsebuje škodljive TMK-je. Foto: <a href=freedigitalphotos.net">
Večina sladkarij vsebuje škodljive TMK-je. Foto: freedigitalphotos.net
Srce
Epidemija koronarnih bolezni spodbuja tudi raziskovalce, da poskušajo vzrediti umetne organe. Foto: Bernhard Jank, MD, Ott Lab, Center for Regenerative Medicine, Massachusetts General Hospital

Poslanska skupina ZL-ja želi z novelacijo zakona o zdravstveni ustreznosti živil preprečiti škodljive posledice, ki jih povzročajo transmaščobne kisline (TMK), kar so nekatere države že prepoznale in jih tudi prepovedale, je poudaril vodja poslancev ZL-ja Luka Mesec. Tu je za svetel zgled postavil ZDA, kjer se letos končuje triletno prilagoditveno obdobje prehranske industrije na popolno prepoved vsebnosti omenjenih maščob v živilih.

Po Meščevih besedah je Evropska komisija na tem področju povsem neodzivna, zato so se odločili sami, po vzoru Danske, ki ima po Meščevih besedah od štirih evropskih držav (Avstrije, Madžarske in Latvije) najstrožjo zakonodajo, predlagati nadzor tega področja.

V svoji noveli tako predlagajo, da bi se med določila zdravstvene ustreznosti dodalo novo določilo, ki bi prag vsebnosti TMK-ja omejil na največ dva grama na 100 gramov vsebnosti vseh maščob, ta določba pa ne bi veljala za naravne TMK-je.

S tem določilom, je pojasnil Mesec, želijo prisiliti predvsem trgovce, da na svojih policah zamenjajo nezdrave izdelke z bolj zdravimi. Slovenska prehranska industrija se je novim prehranskim smernicam že precej prilagodila, je dodal, omejitev pa bi ugodno vplivala tudi na konkurenco. Večina izdelkov, ki vsebujejo škodljive transmaščobe, na naše police namreč prihaja z uvozom iz vzhodnih ali iz držav Balkana, kjer uporabljajo starejšo, manj zdravo in cenejšo tehnologijo in tako predstavljajo tudi nelojalno konkurenco. ZL je za prehod predvidel šestmesečno prehodno obdobje.

Ni verjetno, da bo koalicija podprla novelo
Z Inštituta za nutricionistiko so ob tem sporočili, da je država podprla državni raziskovalni projekt Transmaščobe v živilih, s katerim želijo do leta 2019 ugotoviti izpostavljenost različnih skupin prebivalstva transmaščobam v živilih in zagotoviti podatke, potrebne za zakonsko ureditev tega področja. V projektu sodelujejo tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje, biotehniška fakulteta, UKCL in Institut Jožefa Stefana, denar pa je primaknil tudi Mercator.

Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko in vodja projekta je v zvezi s tem pojasnil, da v Sloveniji natančnih podatkov o razpoložljivosti transmaščob v živilih ni, kar zavira sprejemanje nacionalnih predpisov, ki bi bili strožji od tistih, ki veljajo za celotno območje EU-ja.

"Ključni cilji projekta so identificirati živila, ki so glavni viri transmaščob ter določiti vnos transmaščob v splošni populaciji in ključnih populacijskih skupinah. Pomemben raziskovalni izziv predstavlja razvoj metodološkega orodja za učinkovito identifikacijo populacijskih skupin s specifičnimi prehranskimi navadami in s tem povezanimi zdravstvenimi tveganji," je dodal.

Koalicija torej snuje svojo zakonsko ureditev, zato ni precej verjetno, da bodo podprli rešitve ZL-ja, ki se namerava z drugimi poslanskimi skupinami sestati v prihodnjem tednu in poiskati podporo.

Neugodne za človeški sistem
Transnenasičene maščobne kisline ali transmaščobe so trdne maščobe, ki ob vsebnosti kovinskega katalizatorja in vodika umetno nastanejo pri segrevanju tekočih rastlinskih olj (pri delnem hidrogeniranju). Majhne količine transmaščobnih kislin (na primer konjugirana linolna kislina, CLA) je tudi v mleku, mlečnih in mesnih itdelkih kot posledica biološke hidrogenacije (uvajanje vodika), do katerega pride v želodčnem in črevesnem traktu prežvekovalcev.

Človeškemu telesu so tuje in jih težko prebavlja, zmanjšujejo še zmožnost presnove človeku koristnih maščob, sumijo pa tudi, da so eden glavnih krivcev za epidemijo koronarnih bolezni v 20. stoletju. Njihov dnevni vnos naj ne bi presegel 4,5 grama, najdemo pa jih v kruhu, piškotih, krekerjih, sladoledu, margarini, večini sladkarij … Zato je pri nakupu tovrstnih živil zelo pametno pogledati na deklaracijo, koliko TMK-jev vsebujejo. Pri petih gramih se tveganje za srčnožilne bolezni poveča že za približno 20 odstotkov.

Čeprav je veliko proizvajalcev iz Zahodne Evrope njihovo vsebnost v svojih izdelkih v zadnjih letih prostovoljno zmanjšalo, jih v nekaterih vzhodnoevropskih državah še vedno obilno uporabljajo. Tudi pri nas je velika večina izdelkov, ki vsebujejo TMK-je, uvoženih. Pretežno iz držav nekdanje Jugoslavije, med njimi pa je kar nekaj kultnih proizvodov in blagovnih znamk .