Samo Zver in Kristina Modic (v sredini) sta spomladi organizirala akcijo zbiranja sredstev za nakup sodobnih aparatur za izvajanje nove tehnike celične terapije, kar bo mnogim bolnikom s krvnim rakom in limfomom omogočilo edini možni način zdravljenja in preživetje. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Samo Zver in Kristina Modic (v sredini) sta spomladi organizirala akcijo zbiranja sredstev za nakup sodobnih aparatur za izvajanje nove tehnike celične terapije, kar bo mnogim bolnikom s krvnim rakom in limfomom omogočilo edini možni način zdravljenja in preživetje. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Izvršni direktorici Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristini Modic in predstojniku Kliničnega oddelka za hematologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Samu Zveru so v Hiši EU-ja v Ljubljani izročili nagrado državljan Evrope za letos, ki jo podeljuje Evropski parlament. Ta je dobitnike letošnje nagrade sicer razglasil že julija.

Oba sta nagrado prejela za projekt Za solidarnost in vseevropski zdravstveni napredek bolnikov z rakom. Nagrajenca sta organizirala uspešno akcijo zbiranja sredstev za nakup aparatur za napredno zdravljenje raka, s katero sta spodbudila solidarnost in poudarila pomen dostopnosti do javnih zdravstvenih storitev. Akcija je po oceni Evropskega parlamenta tudi pomemben prispevek v uresničevanju načrta za boj proti raku EU-ja. "Njuno delo je odličen primer sodelovanja stroke z bolniki, solidarnosti, kot tudi zgled za aktivno državljanstvo, zagotavljanje temeljnih vrednot in pravic, vključno z zdravstveno oskrbo za vse," so ob tem zapisali v ljubljanski Pisarni Evropskega parlamenta.

Na okrogli mizi pozivi k splošni dostopnosti storitev

"Pozdravimo vse več ljudi, tudi mlade, a rak je neke vrste stigma, ljudje ne morejo dobiti službe. Epidemija je razgalila ozkosrčnost in kot narod moramo več delati na tem," je dejal Samo Zver in poudaril pomen socialne rehabilitacije. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

V sklopu podelitve je potekala tudi okrogla miza o pomenu dostopnega javnega zdravstva za vse, ki jo je organizirala Pisarna Evropskega parlamenta v Ljubljani. Z novimi tehnologijami bo mogoče trajno ozdraviti nekatere oblike raka, je prepričan Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Ker pa so te tehnologije zelo drage, je po njegovih besedah izziv za prihodnost, da postanejo dostopne za bolnike.

Evropska poslanka Tanja Fajon (SD/S&D) je dejala, da dobrodelne akcije niso nadomestilo za sistemske luknje, ki obstajajo. Politika mora po njenem mnenju omogočiti pogoje, da zdravstveni sistem deluje.

Nujno je treba poudariti vprašanje solidarnosti, pa meni publicist Janez Markeš. Zdravje je bilo v Sloveniji po njegovih navedbah vedno zelo velika vrednota, ki jo mora država zaščititi kot univerzalno.

Negativni vplivi epidemije

Predsednik Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Jaka Cepec je zaskrbljen, ker smo zaradi epidemije covida-19 zelo nazadovali pri preventivi na področju raka. To se bo po njegovih besedah v prihodnosti zagotovo poznalo, saj bo bolezni v napredovali obliki več.

Kristina Modic je ob prejemu nagrade izpostavila predvsem delo drugih članov društva, s katerimi je simbolično delila nagrado. Obenem je omenila še veliko podporno vlogo medijev med akcijo zbiranja sredstev, s čimer so ti pomembno prispevali k njenemu uspehu. Foto: MMC RTV Slovenija/Ksenja Tratnik
Kristina Modic je ob prejemu nagrade izpostavila predvsem delo drugih članov društva, s katerimi je simbolično delila nagrado. Obenem je omenila še veliko podporno vlogo medijev med akcijo zbiranja sredstev, s čimer so ti pomembno prispevali k njenemu uspehu. Foto: MMC RTV Slovenija/Ksenja Tratnik

Takšnega mnenja je bila tudi evropska poslanka Irena Joveva (LMŠ/Renew). V EU-ju je bilo zaradi pandemije 100 milijonov manj presejalnih testov, diagnoze pa so bile zato zapoznele, je dejala v videonagovoru. Po njenih besedah je nujno prepoznavati zgodnje znake rakavih bolezni in čim prej dobiti primerno zdravljenje.

Enaki pogoji in storitve za vse bolnike v EU-ju

Na okrogli mizi so spregovorili tudi o zdravstvu na evropski ravni. Po besedah Tanje Fajon je v EU-ju želja, da bi se vzpostavila večja povezanost med državami članicami. Bolnik bi moral pod enakimi pogoji priti do enakih storitev v vseh članicah, je poudarila. Pomembne pa so tudi močne investicije v zdravstvo, je dodala.

Če Evropa ne bo imela naprednih tehnologij, bo prebivalcem težko zagotovila ustrezne storitve, pa je dejal Jerala.

Pogovor s Samom Zverom
Pogovor s Kristino Modic