Zdravnik in raziskovalec Simon Hawlina s kliničnega oddelka za urologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je pojasnil, da so bolniki, ki so sodelovali v raziskavi, v povprečju živeli 16 mesecev dlje od siceršnjega povprečja, ki znaša 58,5 meseca. Bolnike so ločili po količini prisotnih metastaz.

"Ugotovili smo, da je naša terapija najuspešnejša pri tistih brez metastaz. Bolniki z metastazami namreč potrebujejo močnejšo obliko zdravljenja," je povedal Hawlina.

V raziskavi so strokovnjaki bolnikom odvzeli lastne rakave in imunološke celice ter jih združili v tako imenovane imunohibridome (aHyC), ki so jih nato aplicirali v bolnika.

"S tem smo povzročili, da se je imunski sistem na neki način zbudil, znova prepoznaval te tuje rakave celice kot sovražnike in jih uničeval," je postopek opisal Hawlina.

V študiji so z rezultati ugotovili, da novo cepivo zmanjša porast določenih celic, ki lajšajo širjenje raka v metastaze. Od razlike v rasti je namreč odvisno, kako dolgo bo bolnik živel. "Kjer je bila razlika v rasti manjša, so bolniki živeli dlje kot tisti, pri katerih je bila ta razlika zelo velika," je pojasnil Hawlina.

Rezultati so bili objavljeni v reviji Clinical and Translational Medicine in kažejo, da pri bolnikih niso zaznali resnih neželenih učinkov, kar je pri celičnih zdravilih lahko sicer težava.

Na predstavitvi naprednega zdravila je bil prisoten tudi sodelujoči v raziskavi Stane Rupnik, ki so mu diagnozo raka prostate postavili leta 2010. Sledilo je zdravljenje, za operacijo pa se niso odločili, "ker je obstajal sum, da so se metastaze že pojavile na rebrih", je potek bolezni opisal Rupnik.

Povedal je, da se je za sodelovanje odločil, ker si je želel pomagati razvoju znanosti in ker znanosti zaupa. "Zaupam svojemu urologu, vedel sem, da bom s sodelovanjem v raziskavi pridobil boljši nadzor in spremljanje bolezni," je pojasnil Rupnik in dejal, da se počuti dobro in nima nobenih posebnih težav, kar sam pripisuje zdravljenju.

Raziskovalci so poudarili, da zakonodaja na področju naprednih zdravil omogoča zdravljenje po bolnišnični izjemi za personalizirana zdravila, ki se pripravijo za vsakega bolnika posebej, saj je po pripravi imunohibridomov le nekaj ur časa za aplikacijo zdravila aHyC. "Zato mora biti laboratorij, ki pripravlja tako celično vakcino, blizu bolnišnice oziroma ambulante, kjer se aplicira."

Najpogostejša oblika raka pri moških

Rak prostate pri moških je po navedbah UKC-ja Ljubljana najpogosteje diagnosticirana oblika raka in drugi najpogostejši vzrok smrti rakavega obolenja. Bolezen pri skoraj tretjini bolnikov preide v kastracijsko odporno obliko, kjer rakave celice nadaljujejo razmnoževanje, kljub odtegnitvi hormonov, kar je sicer temeljna oblika zdravljenja napredne faze bolezni.

"Postopki v Sloveniji sicer potekajo počasi, a vseeno pričakujem, da bomo vsa dovoljenja za izdajo terapije pridobili v naslednjem letu," je napovedal Hawlina. Ocenjuje, da bi z novim zdravilom vsako leto lahko zdravili od 20 do 30 bolnikov. Po njegovih navedbah letno sicer diagnosticirajo od 70 do 100 bolnikov z omenjeno obliko raka.