V Evropski uniji vsako leto zaradi bakterijskih okužb umre več kot 25.000 ljudi. Tudi najnovejše vrste antibiotikov jim niso kos, zato je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) že pred dvema letoma opozorila, da je položaj dosegel kritično točko. Foto: EPA
V Evropski uniji vsako leto zaradi bakterijskih okužb umre več kot 25.000 ljudi. Tudi najnovejše vrste antibiotikov jim niso kos, zato je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) že pred dvema letoma opozorila, da je položaj dosegel kritično točko. Foto: EPA

Gre za popolnoma novo obliko bakterije, ki je mutirala iz obstoječih bakterij in je povsem odporna proti antibiotikom. Oboleli najpogosteje umrejo zaradi upada pljučne funkcije ali infekcije urinarnega trakta.
V Srbiji "so med letoma 2011 in 2012 superbakterijo odkrili pri osmih ljudeh, ampak to ni prava slika razširjenosti NDM-1, temveč samo vrh ledene gore. Bolnike so zdravili na vojaški medicinski akademiji v Beogradu in na zasebni kliniki," je za Blic povedal srbski strokovnjak za molekularno genetiko in genski inženiring Branko Jovčić.

Država izvora Indija
NDM-1 so avgusta 2010 odkrili valižanski znanstveniki, ko je bakterija okužila vodne zaloge v New Delhiju, kar pomeni, da je lahko bacilonoscev več milijonov ljudi. Poleg tega bakterija povzroča kolero in grižo, bolezni, ki se zlahka prenašajo s človeka na človeka prek pitne vode, okužene z odplakami.

Prve številčnejše primere okužbe v Evropi so zdravniki zaznali leta 2011, in sicer v telesih Britancev, ki so se odpravili v Indijo in Pakistan na kozmetične operacije, domov pa prinesli še okužbo.

Leglo bakterije tudi Srbija
Strokovnjaki so bili dolgo prepričani, da je bakterija omejena samo na Indijo in da se je njeno širjenje začelo v tej državi.
"Kmalu so zaznali primere bolnikov, ki so jih zdravili v Srbiji in tudi na Kosovu. Ravno zaradi teh primerov so strokovnjaki Srbijo označili kot leglo te smrtonosne bakterije," je še pojasnil Jovčić in dodal, da je smrtnost pri okužbi z NDM-1 50-odstotna. Veliko je odvisno tudi od starosti bolnika, njegovega imunskega sistema in same kakovosti zdravstvenega sistema v posamezni državi.

Superbakterijo so odkrili pri posameznikih iz Velike Britanije, ZDA, Kanade, Avstralije in Nizozemske, ki jim je skupno to, da so zaradi medicinskih posegov potovali v Indijo ali Srbijo.

Prevelika uporaba antibiotikov

Strokovnjak za molekularno genetiko je dejal, da se je Srbija znašla v tej situaciji predvsem zato, ker ljudje preveč uživajo antibiotike, proti katerim so bakterije postale odporne. Poudaril je še, da je tovrstnih bakterij veliko več v bolnišnicah, kjer so razvile še večjo odpornost, zato je veliko hujše, če se posameznik z NDM-1 okuži v bolnišnici.