A čeprav se v zadnjem času znova več govori o vplivu cepiv na razvoj določenih avtoimunskih bolezni, avtizma, oblik epilepsije itd., pa strokovnjaki opozarjajo, da povezava med cepljenjem in temi boleznimi ni dokazana oz. da je ne morejo dokazati.

Predlani 330 prijav stranskih učinkov - na 600.000 odmerkov cepiva
To pa seveda ne pomeni, da neželenih učinkov cepiv ni - v Sloveniji zdravniki vsako leto prijavijo okoli 300 primerov, ko se pri ljudeh, najpogosteje pri otrocih, kmalu po cepljenju pojavijo težave. Leta 2011 so zdravniki obravnavali 330 prijav. Večinoma (pri dobri tretjini prijav) je šlo za blažje posledice (rdečica, otečenost, bolečina), pri slabi tretjini prijav (29,4 %) so opazili splošne neželene učinke (največkrat za povišano telesno temperaturo), pri preostalih pa gre za kombinacijo obeh vrst učinkov, kažejo podatki iz publikacije Neželeni učinki pridruženi cepljenju v Sloveniji v letu 2011, ki jo je Inštitut za varovanje zdravja objavil avgusta lani.

Največ prijav po cepljenju s kombiniranimi cepivi
Glede na to, da je bilo predlani izdanih več kot 600 tisoč odmerkov cepiv (od teh več kot 20 odstotkov cepiv proti gripi), 330 prijav neželenih učinkov ni ravno velik delež. Največ prijav neželenih učinkov se sicer nanaša na cepljenje s kombiniranimi cepivi, predvsem po cepljenju s 5-valentnim cepivom proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b in otroški paralizi (41 odstotkov), s 3-valentnim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (18,9 odstotka) in 3-valentnim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (11 odstotkov in pol), ki se uporabljajo v rutinskem programu cepljenja.

Med cepivi proti eni bolezni (t. i. monovalentnimi cepivi), je bilo največ težav oz. prijav neželenih učinkov po cepljenju proti noricam (45 na 10.000 izdanih odmerkov cepiva) in po cepljenju proti rumeni mrzlici (35,3 prijave na 10.000 odmerkov cepiva). Pri tem avtorji raziskave poudarjajo, da je bilo v teh primerih izdanih relativno malo odmerkov cepiva, "zato ima vsaka prijava neželenih učinkov velik vpliv na prijavno stopnjo". Najmanj prijav (0,4 na 10.000 izdanih odmerkov cepiva) je bilo po cepljenju proti gripi za odrasle.

V 19 primerih so posledice zdravili v bolnišnici
Kljub majhnemu odstotku prijav pa skrb vzbuja tistih 19 primerov (gre za otroke, ki so jih cepili z večvalentnimi cepivi), ki so po cepljenju potrebovali bolnišnično zdravljenje zaradi neželenih učinkov.

V devetih primerih so morali otroke hospitalizirati po cepljenju s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, Hib in otroški paralizi, v treh primerih so pri otrocih resne neželene učinke opazili po kombiniranem cepljenju proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, Hib in otroški paralizi ter hkrati proti pnevmokoknim okužbam, v dveh primerih po cepljenju proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, Hib in otroški paralizi ter hkrati proti rotavirusom, po enkrat pa so otroke hospitalizirali po cepljenju proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, po cepljenju proti rotavirusnim okužbam, po cepljenju proti humanim papilomavirusom, po cepljenju proti noricam in po cepljenju proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ter hkrati proti klopnemu meningoencefalitisu.

En resnično resen primer
V enem primeru so po cepljenju ugotavljali sindrom opsoklonus-mioklonus. Gre za zelo redko avtoimuno obolenje, ki ga v literaturi povezujejo predvsem s paraneoplastičnimi sindromi, kot posledica različnih rakavih obolenj, z virusnimi okužbami, zastrupitvami in metabolnimi motnjami. Do zdaj je bilo v strokovni literaturi opisanih le nekaj primerov, ki so bili časovno povezani s cepljenjem, pojasnjujejo strokovnjaki.

Zakaj sploh cepiti proti boleznim, ki jih skoraj ni več?
Če obstaja nevarnost za tako hude zaplete, se seveda postavlja vprašanje, zakaj otroke sploh cepiti proti boleznim, ki so že leta praktično iztrebljene. Na inštitutu za varovanje zdravja odgovarjajo, da bi lahko že manjše število necepljenih ljudi povzročilo, da se redke bolezni znova pojavijo. "V zadnjih letih se to dogaja v nekaterih evropskih državah, kjer se srečujejo z velikim številom zbolelih za ošpicami in njihovimi hudimi posledicami," poudarjajo.

"Cepljenje, da zaščitimo sebe"
"S cepljenjem zaščitimo predvsem sebe. Naše možnosti, da bi zboleli za katero od teh bolezni so sicer majhne, a ker se še vedno pojavljajo, se lahko okuži vsak, ki ni zaščiten. Poleg tega ljudje čedalje več potujemo, zato jih lahko nezaščiteni potniki vnesejo k nam iz dežel, kjer se nekatere nalezljive bolezni še vedno pojavljajo. Takšen primer so ošpice, ki so se v zadnjih letih ponovno začele pojavljati tudi v Sloveniji - pojavile so se ne le pri potnikih, ampak tudi pri nekaj prebivalcih, ki niso bili cepljeni," še pravijo na IVZ-ju.

Ob tem dodajajo, da s cepljenjem poleg sebe proti nekaterim nalezljivim boleznim posredno zaščitimo tudi druge (kolektivna zaščita) in s tem ustavimo širjenje nalezljivih bolezni. "To je posebej pomembno za tiste, ki zaradi zdravstvenih razlogov (na primer osnovne bolezni, ki je nezdružljiva s cepljenjem) ne morejo biti cepljeni," poudarjajo.

IVZ: Kombinirana cepiva učinkovitejša
Glede na to, da se največ zapletov oz. neželenih učinkov dogaja po cepljenju s kombiniranimi (t. i. večvalentnimi cepivi), nas je zanimalo tudi, zakaj ne bi raje cepili zgolj z enim cepivom naenkrat.

Na IVZ-ju pojasnjujejo, da so tovrstna kombinirana cepljenja tako uveljavljena, ker imajo dokazane številne prednosti: "Cepljenje s kombiniranimi cepivi pomeni za cepljene osebe, da naredijo manjše število obiskov v ambulanti in se hitreje zaščitijo pred boleznimi ter prejmejo manjše število injekcij – z eno injekcijo in z enkratnim obiskom se zaščitijo proti več boleznim hkrati."

Ob tem dodajajo: "S kombiniranim cepivom prejmemo manjšo količino pomožnih snovi (enaka količina pomožnih snovi je v kombiniranem cepivu kot v posameznem cepivu), npr. en odmerek kombiniranega petvalentnega cepiva v 0,5 ml vsebuje 5 različnih zdravilnih učinkovin za zaščito pred petimi boleznimi in pomožnih snovi, medtem ko je v posameznem cepivu v 0,5 ml le ena zdravilna učinkovina z enako količino pomožnih snovi kot v kombiniranem cepivu. Torej če se cepimo proti petim boleznim s posameznimi cepivi, dobimo kar 2,5 ml zdravila in pomožnih snovi."

Kdaj ni treba cepiti?
Obstajajo pa nekaj primerov, ko obvezno cepljenje ni obvezno: kadar je človek alergičen na sestavine cepiva, kadar se po predhodnem odmerku istega cepiva pojavi resen nezaželen učinek in v primeru bolezni ali zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem.