"Ta trenutek ima angleški tip devet mutacij na konici oz. površinskem tipu, ki omogoča "pripetje" na človeško celico. Od tega je ta zadnja mutacija, ki je najbolj v ospredju, na mestu 501, to je točno na tistem mestu, ki je zelo pomembno za "pripetje". Ta trenutek se to kaže v večji virulentnosti, skratka virus se lažje širi, kar se kaže v večjem številu okužb, ne kaže pa se v večji smrtnosti ali v močnejšem poteku druge faze bolezni," je na vladni novinarski konferenci, namenjeni zajezitvi širjenja covida-19, razložil profesor na ljubljanski fakulteti za farmacijo, Borut Štrukelj in dodal, da prve in vitro študije kažejo, da ta sev ne vpliva na učinkovitost cepiv. Kot je pojasnil, so na novem sevu testirali cepiva štirih družb, Moderne, Pfizerja, AstraZenece in Johnson & Johnsona. "Ta mutacija sicer nekoliko spremeni površino, a minimalno, cepiva bodo učinkovita," je zagotovil.

Poudaril je še, da nove tehnologije, na katerih temeljijo ta prva cepiva, med drugim omogočajo tudi razmeroma hitro prilagoditev cepiva mutiranemu virusu: "Ko poznamo mutacije virusa, v enem dnevu lahko v laboratoriju naredimo genski konstrukt, novo DNA- ali RNA-molekulo, vgradimo mutacijo, ki jo virus ima, in naredimo novo serijo cepiv. Seveda mora biti tudi ta serija cepiva testirana glede varnosti in učinkovitosti, ampak postopek je bistveno hitrejši, kot bi bil pri konvencionalnih cepivih," je razložil.

Poudaril je sicer, da je treba vsako spremembo cepiva znova testirati, da se ugotovi, ali je (še vedno) učinkovito in varno. "Vendar ker gre tukaj za eno samo aminokislinsko zamenjavo in ker vemo, da so ti testi glede učinkovitosti in varnosti – kar zadeva nove tehnologije – lahko razmeroma hitro in varno narejeni, bodo izvedeni tako, da se vzamejo tri zaporedne serije novega cepiva in testi primerjajo s testi treh zaporednih serij starega cepiva. Ni treba izvesti vseh študij, naredi se samo primerjalna študija," je razložil.

Trenutno je sicer po svetu 82 cepiv v kliničnih preiskavah, 18 jih je v tretji fazi kliničnega preizkušanja. Šest (štiri na Kitajskem in dve v Rusiji) cepiv ima že dovoljenje za uporabo, še eno, Pfizerjevo cepivo, je dovoljenje že dobilo v ZDA, danes ga je tudi v Evropi – Evropska agencija za zdravila (EMA) je namreč pričakovano priporočila izdajo dovoljenja za pogojno uporabo cepiva ameriškega Pfizerja in nemškega BioNTecha proti covidu-19.

Sicer pa je od teh 82 cepiv približno polovica takšnih, ki temeljijo na klasičnih metodah proizvodnje cepiv, okoli pol pa jih temelji na novih tehnologijah, povezanih z DNK-jem in RNK-jem. Pri tem je Štrukelj pojasnil, da so tovrstne načine izdelave cepiv preizkušali že v preteklih letih pri iskanju cepiv za virusa zika in ebola.

Sorodna novica EMA in Evropska komisija prižgali zeleno luč za cepivo Pfizerja in BioNTecha

Cepivo Pfiterja in BioNTecha bo v Slovenijo predvidoma prišlo v soboto, cepljenje, ki bo na začetku osredotočeno na stanovalce domov za starejše in zaposlene v njih ter najbolj izpostavljene zdravstvene delavce, se bo začelo prihodnji teden. V prvi pošiljki bo slabih 10.000 odmerkov cepiva, toliko ljudi pa bodo tudi cepili, kar pomeni, da bodo drugi odmerek cepiva dobili iz naslednje pošiljke. Kot je znano, sta za 95-odstotno učinkovitost tega cepiva potrebna dva odmerka v razmiku 21 dni.

Najprej bodo cepljeni stanovalci DSO-jev, ki še niso zboleli za covidom-19

Glede vrstnega reda cepljenja je državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne na novinarski konferenci pojasnila, da se bo najprej cepilo tiste oskrbovance domov za starejše, ki v zadnjih treh mesecih niso preboleli covida-19. Morda bodo cepili tudi nekatere zaposlene v domovih za starejše, tudi tukaj pa bodo imeli prednost tisti, ki v zadnjih treh mesecih niso preboleli covida-19. Poudarila je, da se sicer cepljenje svetuje tudi tistim, ki so okužbo že preboleli.

Do konca leta nato pričakujejo drugo pošiljko cepiva, ki naj bi zadoščala za cepljenje zdravstvenih delavcev. Januarja bi, tako ocenjuje Magajnejeva, lahko bilo na voljo že cepivo drugega proizvajalca.

Napovedani začetek je na srečanju štirih predsednikov komentiral tudi predsednik vlade Janez Janša. Kot je dejal, bo strategija cepljenja usmerjena predvsem v to, da se drastične posledice epidemije ne bodo pospeševale, temveč preprečevale. "Stroka se je poenotila glede prioritet, količine, ki so bile napovedane, pa naj bi ostale takšne, kot so. Še posebej s hitrim cepljenjem najbolj tveganih skupin pa bomo bistveno vplivali na najbolj tragične posledice epidemije."

V drugi fazi kliničnega preizkušanja tudi staro zdravilo proti parazitom

Štrukelj se je dotaknil tudi morebitnega novega zdravila za covid-19 oz. učinkovine, ivermektin. "To je stara zdravilna učinkovina, ki se uporablja proti parazitom. Velika prednost te učinkovine je, da je poceni in da ima izkazan profil varnosti, kar zadeva indikacijo proti parazitom. Ta trenutek poteka druga faza kliničnega preizkušanja, kjer imajo 100 posameznikov, 50 jih prejema placebo, 50 pa ivermektin, rezultati so kar spodbudni. Na predkliničnih študijah, to pomeni na celičnih modelih, so namreč ugotovili, da ivermektin kar 5000-krat zmanjša replikacijo oz. razmoževanje virusa znotraj celice," je dejal.

Pozneje je razložil še, da to dejansko pomeni, da zdravilo tako rekoč zavre razmnoževanje virusa: "Kaže se, da je bilo vsaj v prvi fazi poteka bolezni manj zapletov in bistveno lažje prebolevanje, kot če ivermektina ne bi jemali. Poudarjam, gre za drugo fazo, čakamo na tretjo in mogoče dobimo novo učinkovino, novo zdravilo," je še dejal, ob tem pa opozoril, naj ljudje, dokler učinkovitost in varnost zdravila nista dokazani, zdravila ne uživajo sami.

S torkom se v Sloveniji sicer začenja množično testiranje prebivalstva s hitrimi testi, ki bo prostovoljno in predvsem namenjeno promociji, je na novinarski konferenci pojasnila Marija Magajne. Trajalo bo tri dni, je še dodala, poleg Ljubljane pa bo izvajano tudi v nekaterih drugih mestih po državi, pri čemer se bodo osredotočili na trenutno bolj problematična območja.

V prihodnjih dneh bo zato spremenjena tudi statistika dnevno okuženih, saj bodo vanjo prištevali tako tiste, ki so pozitivni na hitrem antigenskem testiranju, kot tiste, ki so se testirali s PCR-testom. Pozitivnega izvida hitrega testa ne bodo več potrjevali s PCR-testom, je še razložila.

Kako zanesljivi so antigenski testi?

Štrukelj pa je na kratko osvetlil zanesljivost antigenskih testov. Pojasnil je, da morajo biti vsi tovrstni testi certificirani, kar pomeni, da so v skladu s pravili Svetovne zdravstvene organizacije. Ta med drugim določajo, da "mora tak test izkazovati blizu 100 odstotkov selektivnosti (vsaj 95 odstotkov selektivnosti) in vsaj 92 odstotkov občutljivosti", je razložil in dodal, da selektivnost pomeni, da s tem testom ne bi detektirali drugih koronavirusov, občutljivost pa, da je dovolj učinkovit, da zazna virus.

"Ker so PCR-testi bistveno občutljivejši, je verjetnost, da bomo zaznali pozitivno reakcijo, bistveno prej kot pa pri hitrih antigenskih testih. So pa hitri antigenski testi koristni zato, ker povedo, da imamo v naši nosni sluznici dovolj virusa, in tudi po propadu virusa, po preboleni bolezni ta test kaže, da nismo več virulentni, da virusa ne prenašamo naprej," je razložil.

Sorodna novica V torek se množično testiranje lahko začne v 13 krajih – izvid bo znan po 15 minutah

Štrukelj je zavrnil tudi pomisleke o zanesljivosti morebitnega pozitivnega testa: "Če je nekdo pozitiven na hitrem covidnem testu, pomeni, da ima virus. Če pa je negativen, pa pomeni, da ga je bodisi prebolel bodisi ni bilo razmnoževanja virusa. Okno okužbe, bolezni in same prebolelosti je nekoliko ožje (kot pri PCR-testu, op. a.), zanesljivost je pa taka, kot jo lahko pričakujemo."

Antigensko testiranje kot lovljenje asimptomatičnih prenašalcev

Kdor koli bo na hitrem testu pozitiven, se bo razumelo, da je pozitiven in bo napoten na bolniški dopust, je ob tem poudaril vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin. "S hitrim testiranjem bomo ob tem vendarle verjetno polovili nekaj atipičnih primerov covida, ko ljudje nimajo nobenih simptomov, pa bo vendarle ugotovljeno, da morda širijo virus, ne da bi to vedeli. To ne pomeni, da bo število odkritih primerov bistveno višje, a vendarle bomo našli tiste, ki bi jih sicer težko. S tem bo predstava o tem, koliko virusa imamo v družbi, kje ga je največ, zagotovo veliko bolj realna." Dodatno je pojasnil še, da so hitri testi, ki jih je za slaba dva evra po kosu kupila država, izdelani na Kitajskem.