Foto: EPA
Foto: EPA

V poslanici so zapisali, da je otrokom z avtizmom treba zagotoviti enake možnosti izobraževanja, zato je vsem, ki ga potrebujejo, treba zagotoviti stalnega spremljevalca. Želijo si ustanovitve regijskih dnevnih bivalnih centrov, ki "ne bi pomenili le 'varstva', ampak tudi socialni in komunikacijski trening, druženje, zdravo preživljanje prostega časa, razvijanje svojih močnih področij". Centri bi predvsem razbremenili "preutrujene starše", kar se je pokazalo v času epidemije, ko so sami prevzemali vso skrb za svoje otroke in mladostnike z avtizmom.

V zvezi za avtizem Slovenije si želijo tudi ureditve bivanja mladih in odraslih z avtizmom in ozaveščanje ter stimuliranje zaposlovalcev, saj relativno majhen del te skupine pride do možnosti zaposlitve, so še zapisali v poslanici.

Ob dnevu zavedanja o avtizmu so pripravili več akcij ozaveščanja javnosti. S pomočjo občin bodo modro zasvetile nekatere zgradbe, v Celju bodo modro osvetlili Stari grad. Za vrtce in šole so pripravili natečaj Modri SAM, v katerem otroci in mladi preberejo knjige, kjer nastopajo osebe z avtizmom, nato pa se o vsebini pogovorijo in jo na različne načine poustvarijo.

Ob svetovnem dnevu zavedanja avtizma

Pogovor pri predsedniku Pahorju

Predstavniki zveze so se sicer v torek udeležili pogovora pri predsedniku republike Borutu Pahorju, kjer so poudarili težave, s katerimi se spopadajo, še posebej pa so se pokazale v času epidemije novega koronavirusa. Na pogovoru so se dogovorili, da bodo septembra, če bo to mogoče, organizirali delovno konferenco, kamor bodo povabljena tri ključna ministrstva in strokovna javnost, ki se ukvarja z otroki s posebnimi potrebami.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina pa je opozoril na pomanjkanje sistemskih rešitev za osebe z avtizmom. "Pri Varuhu si prizadevamo, da se njihov glas krepi, da se njihove pravice uresničujejo. Morajo biti videni in vključeni, saj je nujno, da se prepoznajo kot pomemben del skupnosti, ki lahko prispeva k višji kakovosti življenja vseh nas," je pojasnil. Poudaril je predvsem skrb vzbujajoče pomanjkanje ustreznega kadra, kot so pedopsihiatri, psihologi in delovni terapevti. Skrbi ga tudi, da zdravstveno osebje na primarni ravni, delavci v sociali in organi pregona pogosto nimajo ustreznega znanja o tej motnji.

Varuh je opozoril tudi na posamezne poskuse namestitve otrok s spektroavtistično motnjo v posebne socialno-varstvene zavode za odrasle, kar je povsem nesprejemljivo in pomeni kršenje otrokovih pravic, tako po konvenciji o otrokovih pravicah kot ustavi in področni zakonodaji. "Ne bom dopustil, da bi se takšne prakse realizirale!" je odločen varuh.

Se zavedamo težav, ki jih imajo osebe z avtizmom?

Svetovni dan od leta 2008

Generalna skupščina ZN je leta 2008 2. april razglasila za svetovni dan zavedanja o avtizmu, zato da bi spodbujali k boljšemu razumevanju te motnje.

Avtizem je razvojna motnja z največjim primanjkljajem na področju socialne komunikacije in interakcije ter z izrazito stereotipnostjo in nefleksibilnostjo na področju dejavnosti in interesov. Pogostnost avtizma je v zadnjih dveh desetletjih narasla za več 10-krat, kar jo danes uvršča med najhitreje naraščajočo razvojno motnjo, gre že za več kot en odstotek populacije. V Sloveniji je glede na te podatke 20.000 oseb z motnjo avtističnega spektra (MAS), je objavljeno na spletni strani zveze.