Navedbe iz anonimnega pisma in trditve vodstva slikajo dve različni podobi dogajanja znotraj Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani. Foto: BoBo
Navedbe iz anonimnega pisma in trditve vodstva slikajo dve različni podobi dogajanja znotraj Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani. Foto: BoBo

V uredništvo MMC-ja smo prejeli anonimno elektronsko pošto, v kateri skupina zaposlenih na ljubljanski Univerzitetni psihiatrični kliniki (UPK) opozarja na široko paleto domnevnih nepravilnosti, ki naj bi se dogajale znotraj zidov zdravstvene ustanove. Očitki v pretežni meri letijo na generalnega direktorja Bojana Zalarja in strokovno direktorico Blanko Kores Plesničar, ki naj bi ignorirala odločitve in zahteve sveta zavoda, zavrla razvoj in raziskovanje, izvajala pritisk na zaposlene in negospodarno upravljala javna sredstva na račun kakovostne obravnave pacientov in zdravja ter zadovoljstva zaposlenih.

Po opozorilih iz pisma klinika na zunaj deluje urejena ustanova s certifikati kakovosti, pozitivnimi poslovnimi rezultati in polno realizacijo storitev, v kateri se incidenti ne dogajajo. "Vse to je doseženo s prikrivanjem, goljufanjem in potvarjanjem, ki jih zaposleni izvajajo po navodilu vodstva," se glasijo obtožbe iz anonimnega pisma, ki opozarja, da se problematični oddelki in dejavnosti skrivajo pred očmi javnosti.

Lovljenje polne realizacije storitev

Glede na opozorila iz anonimnega pisma naj bi se navodila za obravnavo pacientov spreminjala glede na trenutne prioritete vodstva klinike. Ob začetku epidemije naj bi bili psihiatri prisiljeni preventivno odklanjati čim več pacientov, zaradi posledičnega upada realizacije storitev pa naj bi v septembru dobili nasprotna navodila. Foto: Pixabay
Glede na opozorila iz anonimnega pisma naj bi se navodila za obravnavo pacientov spreminjala glede na trenutne prioritete vodstva klinike. Ob začetku epidemije naj bi bili psihiatri prisiljeni preventivno odklanjati čim več pacientov, zaradi posledičnega upada realizacije storitev pa naj bi v septembru dobili nasprotna navodila. Foto: Pixabay

Predvsem naj bi bili oškodovani pacienti, ki so po opozorilih iz pisma slabo obravnavani in se jim kršijo njihove pravice. Edina usmeritev vodstva naj bi bila, da se opravi čim več storitev in programa, ki se posledično tudi veča. "V realnosti je obravnava popolnoma podrejena temu, da so na papirju opravljene vse storitve, vsebina in strokovnost sta nepomembni," opozarjajo pisci anonimnega pisma.

Polno realizacijo je v letu 2020 sicer preprečila epidemija novega koronavirusa, med katero naj bi se glede na očitke v pismu vodstvo ukvarjalo le s tem, kako preprečiti vnos virusa, kar je najlažje narediti tako, da se pacientov ne obravnava oziroma da se ne upošteva njihove blaginje. Zaradi zaprtja oddelkov in programov med epidemijo klinika po navedbah iz pisma v letošnjem letu tako dosega le 40-odstotno realizacij storitev. Ob začetku epidemije naj bi zdravniki dobili tudi navodilo, naj se – za zmanjšanje možnosti vnosa novega koronavirusa v ustanovo – čim več pacientov odkloni.

V mesecu septembru naj bi se to navodilo spremenilo – nad strahom pred novim koronavirusom naj bi vendarle prevladala želja po višji realizaciji storitev, s tem pa naj bi vodstvo na zaposlene naslovilo popolnoma nasproten ukaz: "Med drugim je zaukazano sprejemanje pacientov ne glede na indikacije za najmanj 24 ur, da se realizira primer. Kaj bo s pacienti pozneje, je nepomembno." Ker naj bi več bolnišničnih programov enot klinike zaradi zaščitnih ukrepov še vedno delovalo v okrnjenem obsegu in z omejenimi kapacitetami, naj bi zdravniki paciente pogosto samo za silo vedenjsko uredili in prehodno stabilizirali ter nato odpustili, zaradi neustrezne obravnave pa naj bi veliko od njih nato kmalu znova iskalo pomoč na kliniki.

Opozorila o številnih nepravilnostih pri obravnavi pacientov

Zaposleni opozarjajo, da pacienti ob ukrepih za preprečevanje novega koronavirusa pred pregledom tudi nimajo dostopa do urejene čakalnice – ne glede na sum na okužbo s covidom-19. "Na sprejem v obeh centrih (Centru za mentalno zdravje in Centru za klinično psihoterapijo) čakajo zunaj, na soncu, mrazu, dežju. Pogosto nimajo niti dostopa do vode. Na stranišče hodijo v naravo. Kadar je pacientov, ki čakajo na sprejem, veliko, lahko čakanje traja več ur," je zapisano v anonimnem pismu.

Težave in nepravilnosti naj bi se sicer nadaljevale tudi, ko pacienti pridejo do zdravnika. Po navedbah iz pisma naj bi se prvi sprejemni pogovori s pacienti na Centru za klinično psihiatrijo, ki je največji oddelek UPK-ja, opravljali v začasni ambulanti, ki je nastala v avli in ni ustrezno izolirana – pogovore z zdravnikom naj bi tako lahko slišali tudi drugi pacienti, kar predstavlja grobo kršenje zasebnosti in varovanja osebnih podatkov.

Pacienti naj bi po opozorilih zaposlenih na rezultate testiranja na okužbo z novim koronavirusom čakali v neustreznih razmerah. Foto: Shutterstock
Pacienti naj bi po opozorilih zaposlenih na rezultate testiranja na okužbo z novim koronavirusom čakali v neustreznih razmerah. Foto: Shutterstock

Vsem tistim, za katere psihiater presodi, da potrebujejo hospitalizacijo, je ne glede na odgovore iz epidemiološkega vprašalnika odvzet bris. Pacienti Centra za klinično psihiatrijo nato, kot opozarja anonimno pismo, na rezultate testiranja ne čakajo v izolaciji, temveč na oddelku, v katerem biva tudi do šest pacientov skupaj. Med razglašeno epidemijo naj bi bile razmere še nekoliko slabše. Zaradi slabega nadzora in organizacije začasnega oddelka, kjer so pacienti čakali po odvzetem brisu, naj bi bilo več resnih kršitev – od spolnega odnosa med pacientom in pacientko do spolnega napada enega pacienta na drugega, ki naj bi bil med tem pod posebnim varovalnim ukrepom (privezan na bolniško posteljo), in nasilja zdravstvenih tehnikov nad mladoletnikom.

Incidenti naj bi se po navedbah iz pisma poleg "katastrofalnih pogojev za delo" stopnjevali tudi zaradi kadrovske podhranjenosti in neizkušenosti zdravstvenih tehnikov. "Ustaljeno obvladovanje incidentov je sklic nadzora, ki je v primeru hujših odstopanj tajen in je komisija sestavljena iz vodstvu lojalnega kadra, ki ne ugotovi večjih nepravilnosti," ob tem navaja anonimno pismo in opozarja na vse večjo stisko zaposlenih, ki si prizadevajo, da bi se takšni dogodki obravnavali na ustreznejši način, a naj bi bila "njihova opozorila preslišana".

Medtem naj bi bili pacienti, ki potrebujejo hospitalizacijo v Centru za mentalno zdravje, med čakanjem na rezultate testiranja poslani domov. Ker gre lahko za osebe s samomorilnimi nagnjenji, je po opozorilih zaposlenih takšen pristop izredno neprimeren. Še manj ustrezno je po mnenju piscev anonimnega pisma navodilo vodstva glede obravnave pacientov, za katere iz laboratorija sporočijo, da so okuženi z novim koronavirusom. V pismu so omenjeni trije primeri, v katerih so bili okuženi pacienti, ki naj bi zaradi manije oziroma samomorilnosti nujno potrebovali psihiatrično obravnavo, preusmerjeni na infekcijsko kliniko.

Vodstvo: Gre za željo po polastitvi vodenja klinike

"Na Univerzitetni psihiatrični kliniki smo 'vajeni', da se pojavljajo določene vsebine ob različnih mandatnih obdobjih," je o ostrih očitkih dejal generalni direktor klinike Bojan Zalar. "Vsebine anonimk so kontekstualno škodljive za zaposlene in navsezadnje tudi za uporabnike zdravstvenega varstva, saj imajo koncept lastne koristi v polastitvi vodenja, predvsem pa porabe presežnih sredstev, ki jih je z leti ustvarilo sedanje vodstvo," je navedbe iz anonimnega pisma komentiral Zalar. Po njegovih besedah so argumenti popačeni, impulzivno zaključeni in povsem napačni, njihov namen pa ni izboljšanje stanja na kliniki, ki jo skupaj s strokovno direktorico vodita zadnjih 12 let. Direktor je pojasnil, da je bila zato zoper neznane pošiljatelje anonimnega pisma že podana tudi kazenska ovadba, ki jo obravnavajo kriminalisti. Zaradi že aktivne preiskave zato vodstvo na konkretna vprašanja v povezavi z resničnostjo očitkov iz pisma za zdaj ne odgovarja.

Vodstvo psihiatrične klinike z generalnim direktorjem Bojanom Zalarjem na čelu navedbe iz anonimnega pisma zavrača in meni, da je vsebina za ustanovo škodljiva, zaradi česar je bila vložena kazenska ovadba, ki jo obravnavajo kriminalisti. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Vodstvo psihiatrične klinike z generalnim direktorjem Bojanom Zalarjem na čelu navedbe iz anonimnega pisma zavrača in meni, da je vsebina za ustanovo škodljiva, zaradi česar je bila vložena kazenska ovadba, ki jo obravnavajo kriminalisti. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

V pismu je skupina zaposlenih sicer izpostavila, da naj bi direktorja skozi politični vpliv na ministrstvu za zdravje skušala ohraniti svoj položaj. Kot navaja pismo, želi vodstvo klinike zamenjati člane sveta zavoda, ki naj bi zahtevali pojasnila glede investicij in sistematično opozarjali na napake v ustanovi. "Menjava sveta zavoda v tem trenutku bi tudi zagotovila, da ni možnosti za izvolitev novega strokovnega direktorja, ki ga generalni direktor ne bi imel pod nadzorom in ki bi lahko po strokovnih smernicah vodil kliniko. Posledica bi lahko bila tudi razkritje vseh nečednih poslov generalnega direktorja, posebej na področju porabe raziskovalnega denarja," je zapisano v pismu. Ob tem naj bi zaposleni prišli do informacije, da naj bi bili novi člani zavoda že izbrani in da se bo v kratkem zgodila menjava. Ta bo, kot trdijo, omogočila potrditev že četrtega mandata strokovne direktorice, ki se ji aktualni mandat izteče v prihodnjem mesecu.

Vprašanja v povezavi z navedbami iz anonimnega pisma glede domnevnih pritiskov za menjavo članov sveta zavoda smo poslali tudi ministrstvu za zdravje, a odgovorov do objave članka nismo prejeli.

Prestižna nagrada ali marketinška poteza?

Z očitki o nepravilnostih v delovanju in poslovanju klinike se je, kot je potrdil tudi direktor, vodstvo klinike srečalo že v preteklosti. Svet zavoda je tako že obravnaval opozorila o visokih stroških pravnega svetovanja, naročilih naprav in storitev brez javnega razpisa ter drugih domnevnih nepravilnostih. V zadnjem anonimnem pismu je sicer med drugim izpostavljen sum na prepletanje zasebnih projektov direktorja in projektov klinike, ki naj bi jih domnevno izvajali isti izvajalci.

Kot zatrjuje generalni direktor, nagrada, ki jo je za vodenje klinike leta 2018 prejel na konvenciji v Las Vegasu, predstavlja pomembno priznanje. Zaposleni v anonimnem pismu izražajo dvom o verodostojnosti trditev. Foto: Reuters
Kot zatrjuje generalni direktor, nagrada, ki jo je za vodenje klinike leta 2018 prejel na konvenciji v Las Vegasu, predstavlja pomembno priznanje. Zaposleni v anonimnem pismu izražajo dvom o verodostojnosti trditev. Foto: Reuters

Kot domnevno sporno je označeno tudi direktorjevo potovanje v Las Vegas. "Prav izlet v Las Vegas je značilen pokazatelj vedenja generalnega direktorja," navaja pismo. V ZDA je Zalar potoval leta 2018, ko se je v Las Vegasu udeležil podelitve nagrade ESQR (The European Society for Quality Research), ki naj bi jo prejel za uspešno vodenje klinike. V anonimnem pismu je izpostavljeno, da gre za nagrado, ki sama po sebi nima nobene vrednosti, saj se ne podeljuje na podlagi realnih ocen ali pregledov stanja, temveč se podeljuje v zameno za plačilo, nato pa uporablja predvsem v marketinške namene. Po navedbah iz anonimnega pisma naj bi bilo za podelitev nagrade, ki jo je prejel generalni direktor, treba odšteti 5000 evrov – kdo in koliko je plačal za nagrado, sicer ni navedeno.

Na sum, da gre za t. i. vanity nagrado (ang. nagrado nečimrnosti), so sicer opozorili tudi pri Projektu za poročanje o organiziranem kriminalu in korupciji (Organized Crime and Corruption Reporting Project, na kratko OCCRP). V članku, ki je na primeru srbskih in bosanskih javnih ustanov razkrival, kako se davkoplačevalski denar porablja zato, da se institucije lahko kitijo z mednarodnimi nagradami, je omenjen tudi primer ESQR-nagrad. Beograjski klinični center je namreč nagrado ESQR prejel leta 2014, 17 dni pred podelitvijo pa je glede na podatke srbske Narodne banke beograjska poslovna šola ESQR-ju nakazala 4100 evrov.

V pisnem odgovoru je direktor psihiatrične klinike aprila letos zatrdil, da nagrado šteje za pomemben dosežek, saj da to priznanje prejmejo le redke in izbrane ustanove. "Natolcevanja v celoti zavračam kot zlonamerna in uperjena v krnitev mojega dobrega imena in časti kot tudi ugleda UPK-ja Ljubljana," je glede očitkov o nagradi zapisal Zalar.

Navedbe bo preveril tudi KPK

Po mnenju piscev anonimnega pisma je vprašljiva tudi gradnja multisenzoričnega parka. Investicija naj bi se po njihovih opozorilih z začetnih 300 tisoč zrasla na 1.300.000 evrov. "Ob sedanjem stanju oddelkov na kliniki predstavlja takšna investicija posmeh pacientom s psihotičnimi motnjami," je zapisano v pismu, v katerem zaposleni trdijo, da pacienti v nekaterih primerih bivajo v popolnoma neprimernih prostorih. Na varovanih oddelkih naj bi bilo v sobah tudi po šest pacientov, "kar je z vidika moderne obravnave duševnih bolezni nesprejemljivo", opozarjajo v anonimnem pismu.

KPK je v navezavi na opozorila iz pisma uvedel predhodni preizkus. Če bo ugotovljeno, da obstaja sum kršitev, ki so v pristojnosti komisije, bo uvedena preiskava. Foto: BoBo
KPK je v navezavi na opozorila iz pisma uvedel predhodni preizkus. Če bo ugotovljeno, da obstaja sum kršitev, ki so v pristojnosti komisije, bo uvedena preiskava. Foto: BoBo

Zaposleni v pismu pristojne službe pozivajo, naj natančno pregledajo poslovanje klinike, preučijo premoženjsko stanje generalnega direktorja in v skladu s tem ukrepajo. Pismo je bilo zato naslovljeno na številne institucije, med drugim tudi na Računsko sodišče, finančni inšpektorat in Komisijo za preprečevanje korupcije. Na KPK-ju so potrdili, da so pismo prejeli. Sporočili so, da bodo zadevo obravnavali v predhodnem preizkusu, v okviru katerega se preveri, ali obstaja sum kršitev iz pristojnosti komisije, in se na podlagi tega odločili za morebitno uvedbo preiskave.

"Namen porabe sredstev je zdaj izključno vezan na posodobitev in razvoj UPK-ja, denar pa je namenjen izključno končnemu uporabniku, kar tvorcem anonimke ni namen, posledično so skriti – anonimni," je ob tem zatrdil Zalar. Vodstvo tako vse navedbe povsem zavrača in anonimno pismo označuje za škodljivo.

Različni odzivi pristojnih organov

Pismo je bilo naslovljeno tudi na varuha človekovih pravic in zastopnico pacientovih pravic. Pri prvem odgovarjajo, da v tem trenutku nimamo podlag za ukrepanje. "Anonimnih pisem ne moremo obravnavati, saj za preiskavo in komunikacijo potrebujemo kontaktne podatke tistega, ki je zatrjeval, da se kršijo pravice. Zato je takšno določilo zapisano tudi v zakonu o varuhu. Če so se na kliniki dogajali nasilni incidenti zoper paciente, upamo, da so tisti, ki so posredovali anonimno pismo, tudi ukrepali in o tem obvestili tudi policijo, če so presodili, da mora posredovati," so sporočili iz urada varuha človekovih pravic.

Direktor Zalar poudarja, da si UPK Ljubljana prizadeva ostati mednarodno uveljavljena klinika in da imajo navedbe iz anonimnega pisma
Direktor Zalar poudarja, da si UPK Ljubljana prizadeva ostati mednarodno uveljavljena klinika in da imajo navedbe iz anonimnega pisma "svojstveno poslanstvo", ki ni povezano s stvarnostjo navedb. Foto: BoBo

Zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore je prav tako potrdila, da je elektronsko sporočilo prejela, a se z vsebino dokumentov ni seznanila, ker naj računalnik oziroma spletni brskalnik ne bi imel ustreznega programa za odprtje pripetih datotek. Dodala je, da je v nagovoru navedena vrsta naslovnikov, ki "so verjetno pristojni za morebitno ukrepanje".

Z zdravstvenega inšpektorata so sporočili, da je večina vsebine iz anonimnega pisma v pristojnosti drugih prejemnikov prijave, a da bodo inšpekcijski nadzor uvedli tudi oni. "Kdaj bo postopek končan, časovno ni mogoče opredeliti, ga pa do zaključka ne moremo komentirati," je ob tem sporočila zdravstvena inšpektorica Deana Potza.

Direktor opozarja na "pravi namen pisma"

Seznam domnevnih kršitev je sicer še bistveno daljši, kar kaže na to, da ne glede na resničnost navedb iz anonimnega pisma – ki bi jih morali potrditi ali ovreči za to pristojni organi – znotraj zidov psihiatrične klinike obstajajo trenja in konflikti. Zaposleni v pismu opozarjajo, da nosijo odgovornost in posledice slabe organizacije dela in kadrovske podhranjenosti ustanove ter da jih zaradi groženj z odpuščanjem in premeščanjem večina živi v strahu. "Ker je v zadnjem letu prišlo do odpuščanja oz. prisilne prekinitve delovnega razmerja delavcem, ki so bili vsem na očeh, je ta strah pri zaposlenih utemeljen," trdijo pisci anonimnega sporočila.

Zaradi vložene kazenske ovadbe proti neznanim pošiljateljem in poteka preiskave vodstvo, kot omenjeno, očitkov za zdaj ne želi podrobneje komentirati. Generalni direktor je poudaril, da imajo navedbe iz pisma "svojstveno poslanstvo in psevdološke koristi, ki s stvarnostjo navedb niso povezani". Po njegovih trditvah imajo vsebine iz anonimnega pisma "povsem drugačen rezultat in učinek, kot je interpretirano v anonimki". Direktor je poudaril še, da si UPK Ljubljana prizadeva ostati mednarodno uveljavljena klinika, da njihove ambicije presegajo povprečnost, in ob tem izrazil pričakovanje, da bodo rezultati razvoja to tudi potrdili.