Na dan odprtih vrat zobozdravniki ne izvajajo zobozdravstvenih storitev, kot so puljenje zob, izdelava zobnih zalivk ali čiščenje zobnega kamna. Termini, dolgi od 15 do 30 minut, ki so si jih pacienti rezervirali vnaprej, so namenjeni posvetu o pacientovem ustnem zdravju in o morebitnih težavah. Foto: EPA
Na dan odprtih vrat zobozdravniki ne izvajajo zobozdravstvenih storitev, kot so puljenje zob, izdelava zobnih zalivk ali čiščenje zobnega kamna. Termini, dolgi od 15 do 30 minut, ki so si jih pacienti rezervirali vnaprej, so namenjeni posvetu o pacientovem ustnem zdravju in o morebitnih težavah. Foto: EPA

Danes poteka dan odprtih vrat zobozdravniških ordinacij, ki ga organizira Zdravniška zbornica Slovenije. V akciji sodeluje 58 ambulant, ki so razpršene po vsej Sloveniji. Namenjena je predvsem pacientom, ki nimajo izbranega zobozdravnika, so na novinarski konferenci konec septembra poudarili v zbornici. Brez zobozdravnika v javni mreži je skoraj 560 tisoč prebivalcev, ti pomoč najverjetneje poiščejo v zasebnih ambulantah.

Zato v oči nekoliko bode dejstvo, da je večina ambulant, ki sodelujejo v akciji zdravniške zbornice, zasebnih. Od 58 ambulant jih le pet deluje v javnih zdravstvenih domovih in le šest na koncesijo. Pri čemer ena od koncesionark glede na javno dostopne podatke ne sprejema več novih pacientov. To pomeni, da lahko pacienti le v desetih ambulantah zaprosijo za sprejem pri osebnem zobozdravniku in ga nato v prihodnje obiskujejo na stroške obveznega in dopolnilnega zavarovanja. V preostalih 48 ambulantah bodo pacientom po brezplačnem posvetu najverjetneje predlagali, naj se odločijo za njihove samoplačniške zobozdravstvene storitve. Akciji tako verjetno ne bo uspelo, da bi se čim več pacientov opredelilo pri zobozdravnikih javne zdravstvene mreže, čeprav naj bi bil prav to njen namen.

"Želimo si, da nas tudi odločevalci na tem področju slišijo in lahko skupaj še aktivneje pristopimo k ozaveščanju prebivalcev in dvigovanju preventive in preventivnih storitev znotraj javne zdravstvene mreže," je ob najavi letošnje akcije dejal predsednik odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Krunoslav Pavlović. V akciji sodeluje tudi njegova zasebna ambulanta Doktor 24. Pavlović naj bi bil glede na v ponedeljek osvežene podatke ZZZS-ja sicer še vedno zaposlen v Zdravstvenem domu Ljubljana in sprejemal nove paciente. Glede na informacije s spletne strani zdravstvenega doma njegova ambulanta deluje trikrat tedensko, a navaja, da je Pavlović do nadaljnjega odsoten, urejeno je tudi nadomeščanje. Z Zdravniške zbornice so pozneje sporočili, da Pavlović že dalj časa ne dela več v ZD-ju Ljubljana.

Iz Zdravstvenega doma Ljubljana so nas naknadno obvestili, da ima Pavlović suspenz pogodbe o zaposlitvi od 1.7.2021 do 18.2.2025, ker v tem času opravlja funkcijo podpredsednika Zdravniške zbornice Slovenije in predsednika Odbora za zobozdravstvo. V tem času ga nadomešča zobozdravnica in pacienti niso brez zobozdravnika.

Pri Zdravniški zbornici so sicer v odgovoru na vprašanje, zakaj v akciji ne sodeluje več ambulant iz javne zdravstvene mreže, pojasnili, da so k sodelovanju povabili vse zdravnike in zobozdravnike v državi ter da so hvaležni vsakemu, ki se je odzval. "Zaznali pa smo tudi, da se nekateri zobozdravniki, ki bi sicer želeli sodelovati, akciji niso mogli priključiti iz popolnoma objektivnih razlogov. Nekateri so ali že imeli pred začetkom akcije naročene paciente in druge načrtovane obveznosti ali pa si ordinacijo delijo še z enim ali več zobozdravniki in je tako ordinacija ves čas zasedena. Ti drugi tako časovno žal niso mogli zadostiti pogoju akcije, da se posveti opravijo izključno zunaj ordinacijskega časa," so zapisali pri zbornici in dodali, da si želijo, da bi se akcija z leti krepila in širila.

Zobozdravnikov je občutno več kot pred petimi leti

V Sloveniji je glede na avgustovske podatke o članstvu Zdravniške zbornice aktivnih 1707 zobozdravnikov. 681 jih je zaposlenih v zdravstvenih domovih, 610 zobozdravnikov je zasebnikov s koncesijo, nekaj jih je zaposlenih v bolnišnicah ali drugih zavodih, skupno jih 1326 izvaja zobozdravstvene storitve znotraj javne zdravstvene mreže.

381 zobozdravnikov deluje v zasebnih ambulantah, v katerih so vse storitve plačljive. Gre za najbolj privatiziran poklic v zdravstvu, saj na vseh drugih področjih medicine skupno deluje "le" 187 zasebnikov.

Aktivnih zobozdravnikov je danes občutno več kot pred petimi leti, ko jih je bilo pri zdravniški zbornici včlanjenih 1522. Največ zobozdravnikov se je v tem obdobju odločilo prav za delo v zasebnih ambulantah, kjer je zaposlenih 125 zobozdravnikov več kot leta 2018. V zdravstvenih domovih je zaposlenih 74 zobozdravnikov več kot takrat, nekoliko pa se je zmanjšalo število koncesionarjev. Skupno gledano je danes v javni zdravstveni mreži na primarni ravni 49 zobozdravnikov več kot pred petimi leti.

Zobozdravnik, ki deluje znotraj javne zdravstvene mreže, lahko zavarovane paciente zavrne šele, ko za 10 odstotkov preseže število opredeljenih oseb glede na povprečje območne enote ZZZS-ja, znotraj katere ima sedež svoje dejavnosti.

Na drugi strani je število prebivalcev, ki nimajo izbranega osebnega zobozdravnika, zadnjih petnajst let dokaj stabilno, navajajo na ZZZS-ju. Približno 25 odstotkov jih ne uporablja storitev znotraj javne zdravstvene mreže. "Leta 2004 je bil ta delež višji, in sicer 29 odstotkov. Trenutno znaša ta delež 26,7 odstotka oziroma 559.485 oseb, od tega 487.611 slovenskih državljanov, preostali pa so tuje zavarovane osebe," pojasnjujejo.

Nove paciente trenutno uradno sprejema 624 zobozdravnikov oziroma 61 odstotkov vseh zaposlenih v javni mreži, kar v primerjavi z družinskimi zdravniki ali ginekologi ni malo. Težava je v čakalnih dobah, saj lahko zavarovanec, ki še nima svojega zobozdravnika, na prvi pregled npr. v Zdravstvenem domu Ljubljana čaka od dveh mesecev do skoraj dveh let. Zato ni presenetljivo, da se v primeru zobobola raje zateče k zasebniku.