S sodobnimi metodami so v ljubljanski porodnišnici do septembra 2014 lajšali bolečino 787 (18 odstotkov) porodnicam, kar je bistveno več kot leta 2011 (4,8 odstotka) in 2012 (7,5 odstotka). Foto: BoBo
S sodobnimi metodami so v ljubljanski porodnišnici do septembra 2014 lajšali bolečino 787 (18 odstotkov) porodnicam, kar je bistveno več kot leta 2011 (4,8 odstotka) in 2012 (7,5 odstotka). Foto: BoBo
Porodnišnica
V Sloveniji so prvo epiduralno analgezijo uporabili že leta 1982, in to prav v ljubljanski porodnišnici. Foto: BoBo
Porodnišnica
Zelo resen zaplet, ki se ga bojijo številne nosečnice, pa je epiduralni hematom, začne pritiskati na hrbtenjačo in lahko vodi v paralizo, vendar v UKC-ju zatrjujejo, da je ta zaplet zelo redek in se zgodi v enem od 300.000 primerov. Foto: BoBo
Porodnišnica
Na kliničnem oddelku za perinatologijo Ginekološke klinike UKC-ja Ljubljana (porodnišnica Ljubljana) imajo več kot 6.500 porodov letno, kar jih uvršča med največje porodnišnice v Evropi. Foto: BoBo
"Vstavljanje samega katetra ni bolelo, potem pa sem porodne bolečine lažje prenašala. Telo se mi je sprostilo in potem je šlo lažje naprej," opisuje svojo izkušnjo mamica novorojenke Tinkare. Prizna pa, da je epiduralni analgeziji v času nosečnosti sicer načeloma nasprotovala, saj jo je bilo strah morebitnih hudih stranskih učinkov. "Navsezadnje se posega v hrbtenico, med živce," opozarja. Foto: MMC RTV SLO

"Čeprav sem iz Grosuplja, sem se septembra lani odločila za porod v bolj oddaljenem Kranju - kot pa v sicer bližji Ljubljani - samo zato, ker je bila tam - pa čeprav takrat z doplačilom - epiduralna v nasprotju s prestolnico na voljo podnevi in ponoči," pravi Urška, ki je svojega prvorojenca rodila s pomočjo epiduralne analgezije.

Gre za - predvsem v zahodnem svetu - vse bolj priljubljeno obliko lajšanja bolečin ob porodu, ki pa ima sicer poleg gorečih zagovornikov tudi številne nasprotnike.

Pri nas prvič leta 1982
V Sloveniji so prvo epiduralno analgezijo uporabili že leta 1982, in to prav v ljubljanski porodnišnici. Toda vse do avgusta lani ni bila na voljo za široko uporabo, razlog pa je bila kadrovska stiska - anesteziološko dejavnost v tamkajšnjem porodnem bloku so namreč opravljali anesteziologi, zaposleni na ginekološki kliniki, ki so zaradi pomanjkanja kadrov zagotavljali le nujne posege, lajšanje obporodne bolečine za zdrave porodnice s sodobnimi tehnikami ni bilo na voljo kadar koli.

Nato pa so začeli projekt združevanja anesteziologov, ki je zdaj končan, zaradi večje kadrovske zasedenosti pa je lajšanje bolečin s sodobnimi tehnikami (poleg epiduralne analgezije tudi z ultrakratko delujočimi opijati, ki si jih porodnice s posebno črpalko same odrejajo) zdaj tudi v ljubljanski porodnišnici na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu, brezplačno.

Vse več porodnic želi sodobne tehnike lajšanja bolečin
S temi metodami so do septembra 2014 lajšali bolečino 787 (18 odstotkov) porodnicam, kar je bistveno več kot leta 2011 (4,8 odstotka) in 2012 (7,5 odstotka), so pojasnili v UKC-ju Ljubljana. "Trend pa bo zagotovo še naraščal," so prepričani.

V dežurni službi je od združitve anesteziologov tako vedno na voljo en anesteziolog in ena anestezijska sestra, v prihodnje pa bodo zaradi trenda po pogostejšem anesteziološkem lajšanju bolečin morali zagotoviti dva anesteziologa in dve sestri, je na novinarski konferenci povedala vodja anesteziološke dejavnosti v ljubljanski porodnišnici Tatjana Stopar Pintarič.

Slovenija ima sicer 14 porodnišnic, brezplačna in ves čas na voljo je epiduralna analgezija poleg ljubljanske tudi v novomeški, jeseniški, slovenjegraški, murskosoboški in kranjski porodnišnici. V mariborski in brežiški je možnost epiduralne analgezije, tako kot nekoč v ljubljanski, odvisna od tega, ali je anesteziolog na voljo, v postojnski in izolski porodnišnici je zanjo treba plačati (stane nekaj manj kot 200 evrov), v Šempetru, Celju, Trbovljah in na Ptuju pa ta metoda ni na voljo.

Prednosti in slabosti uporabe
V izolski bolnišnici postopek podrobno opisujejo tudi na svoji spletni strani. Pri epiduralni analgeziji zdravnik specialist anesteziolog vstavi porodnici v epiduralni prostor ob hrbtenici v ledvenem predelu tanko cevko (epiduralni kateter), skozi katero nato dovaja zdravila za lajšanje porodnih bolečin, pojasnjujejo. Je edino sredstvo, ki občutno zmanjša porodne bolečine, pri tem pa je porodnica ves čas budna in sodeluje pri porodu, dodajajo.

"Epiduralna analgezija je najučinkovitejša metoda lajšanja porodne bolečine. Dajemo jo tistim porodnicam, ki jo želijo, ki povedo, da imajo nizek bolečinski prag. Zelo radi jo dajemo prvorodkam, ki imajo zelo dolge in boleče porode. Kot druga alternativa obstaja zelo kratkotrajajoči opijat remifentanil (op. a. tovarniško ime ultiva, ki se uporablja tudi v javnosti), ki ga uporabljamo pri drugo- ali večrodkah, kjer so porodi običajno kratki. Slabost tega zdravila je, če se daje štiri ure in več, da postanejo porodnice zaspane in lahko pride tudi do upočasnjenega dihanja," pripoveduje tudi Stopar Pintaričeva. Dodaja sicer, da v navodilu za uporabo tega zdravila to sicer ni priporočeno za uporabo v porodništvu, vendar pa poudarja, da obstaja veliko število študij o njegovi uporabnosti tudi na tem področju in imajo tudi sami z njim dobre izkušnje.

Tudi nasprotniki uporabe epiduralne analgezije opozarjajo, da ta lahko podaljša čas in poveča verjetnost za dokončanje poroda z vakuumom, najpogostejši neželeni učinek je padec krvnega tlaka pri porodnici, kar lahko spremljata tudi slabost in bruhanje. Pri vstavljanju katetra se lahko poškoduje vena in vanj pride kri, lahko se zgodi, da se kateter ne vstavi v pravi prostor, ampak na primer v subduralni namesto v epiduralni, kjer so ti odmerki lahko nato previsoki.

Zelo resen zaplet, ki se ga bojijo številne nosečnice, pa je epiduralni hematom, začne pritiskati na hrbtenjačo in lahko vodi v paralizo. "Ta zaplet je zelo redek, nastane v 1:300.000 primerov," pojasnjuje Stopar Pintaričeva. "Na tako komplikacijo mi vedno posumimo, saj obstajajo zelo jasni klinični znaki. Takoj naredimo preiskavo, magnetno resonanco, če je prvi izvid negativen, pa klinični znaki še vedno obstajajo, jo naredimo ponovno. Znake, ki kažejo na to komplikacijo, znamo prepoznati in tudi pravilno ukrepati - torej, da se najprej naredi diagnostična preiskava, da se to potrdi in nato eventualno tudi operira. Če čas do operacije ni predolg, nekje do 8 ur, je mogoče tudi, da ni nobenih nevroloških posledic," zatrjuje vodja anesteziološke dejavnosti.

Izkušnje novopečenih mamic
"Za epiduralno sem se odločila med porodom, ker je porod trajal predolgo in nisem več zmogla brez, bolečina je bila prehuda. Voda mi je odtekla ob pol enih zjutraj, rodila sem pa ob pol enih popoldne, torej 12 ur," nam med čakanjem na odpustnico iz ljubljanske porodnišnice pove novopečena mamica male Tinkare, ob rojstvu velike 50 cm in težke 4300 g.

"Vstavljanje samega katetra ni bolelo, potem pa sem porodne bolečine lažje prenašala. Telo se mi je sprostilo in potem je šlo lažje naprej," opisuje svojo izkušnjo. Prizna pa, da je epiduralni analgeziji v času nosečnosti sicer načeloma nasprotovala, saj jo je bilo strah morebitnih hudih stranskih učinkov. "Navsezadnje se posega v hrbtenico, med živce," opozarja.

"O vsem tem sem se pozanimala že prej, bila sem tudi na predavanjih. Sprva sem želela lajšanje bolečin z ultivo, ko pa se je porod začel, se mi je zazdelo, da to ne bo dovolj, smejalni plin mi ni ugajal, zato sem se odločila za epiduralno," pove Petra, medtem ko v naročju stiska novorojenčka Lovra.

"Lahko se pogovarjaš, normalno dihaš, sicer veš, da je popadek, ampak ga lažje preživiš. Tudi po samem porodu nisi tako utrujen," opiše svojo izkušnjo z epiduralno analgezijo in tovrsten - sicer 10-urni - porod na "bolečinski lestvici" od 1 do 10 oceni s 3 ali 4.