Foto: BoBo
Foto: BoBo

Ena od uspešnih rešitev za preprečevanje tega je plod sodelovanja slovenskega IT-ja in slovenskih zdravnikov. Pediater in specialist intenzivne medicine Gorazd Kalan, dolga leta vpet v zdravljenje kritično bolnih otrok, med drugim tudi v program otroške srčne kirurgije, je tesno sodeloval pri informatizaciji Pediatrične klinike in kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, na katerem je delal skoraj 30 let, zadnja tri leta pa dela kot pediater koncesionar.

Kot je pojasnil, je informatizacija potekala od leta 2010, ko so se vselili v novo kliniko in so se sukcesivno razvijale določene funkcionalnosti celotnega kliničnega informacijskega sistema. "Daleč smo prišli: za relativno sprejemljiv denar, če to primerjam z drugimi, je bila razvita rešitev za našo bolnišnico, v podjetju, s katerim smo sodelovali, pa so najboljši del, gre za predpisovanje in administriranje zdravil, razvijali dalje."

Aplikacijo BetterMeds, ki jo je razvilo slovensko podjetje Better, so doslej uvedli v deset bolnišnic v Združenem kraljestvu, pa tudi v bolnišnice na Novi Zelandiji. Doma jo poleg Pediatrične klinike v Ljubljani uporabljajo tudi na Onkološkem inštitutu in v Enoti za intenzivno terapijo Infekcijske klinike v Ljubljani, kjer storitev uporabljajo na vseh covidnih oddelkih. "Ta aplikacija neposredno interferira v odnos zdravnik – bolnik. Gre za natančen pregled nad predpisanimi zdravili, aplikacija lahko že skoraj na ravni umetne inteligence opozarja na interakcije med zdravili, zdravilni odmerki se sami izrišejo glede na bolnikovo starost in težo. To je tisto, kar lahko zdravnikom močno olajša in optimizira njihovo delo."

Pomemben prihranek časa

Omenjeno orodje, ki je plod sodelovanja z zdravniško stroko, zdaj uporabljajo v več slovenskih klinikah, predvsem pa v tujini, med drugim v desetih bolnišnicah v Združenem kraljestvu, med njimi je tudi najstarejša psihiatrična bolnišnica na svetu, londonska South London and Maudsley NHS Foundation Trust. "Če bi bili direktorji drugih klinik Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pametni, bi tako rešitev v zadnjih petih letih uvedli na vse ključne oddelke. Rešitev je bila razvita s pomočjo nas z UKC-ja, veliko vlogo so odigrali tudi lekarnarji. To bi bilo zlahka vpeljati in razširiti, a je bilo zadaj veliko drugih interesov in drugih finančnih prioritet, ki so prevladale," pojasnjuje Kalan. "Iz dveh razlogov sem ponosen: to je res aplikacija, namenjena delu z bolnikom, da zmanjša možnost napak, poveča učinkovitost in natančnost. Tudi časovni prihranek je velik. Bil sem vodja intenzivne terapije na pediatrični kliniki in z uvedbo te aplikacije smo pridobili sestro in pol na dan, ker smo ukinili vse prepisovanje zdravil. Če delaš na papirju, to pomeni od šest do sedem prepisovanj enega predpisa zdravila, preden bolnik zdravilo prejme, kar močno poveča možnost napake."

Drugi razlog za njegovo zadovoljstvo je to, da gre za plod slovenskega znanja in sodelovanja, ki se vse bolj uveljavlja tudi v tujini, pa tudi doma se širi njena uporaba. "Če pogledate Nemce, tudi če imajo slabšo rešitev, bodo zagovarjali svojo, sploh če je financirana iz evropskih sredstev. Mi smo pa tukaj malo drugačni."

Stroški bolnišnice za zdravila naj bi bili manjši za od šest do osem odstotkov

Orodje omogoča lažje in preglednejše predpisovanje zdravil, v praksi pa to pomeni večjo varnost, saj je manjša možnost za kontraindikacijo zdravil, zamujanje pri prejemu zdravil ali njihovo zamenjavo. Kar je velika prednost orodja, kot pravijo v podjetju, je, da ima pregled nad stanjem bolnika več ljudi hkrati, tako na oddaljeni lokaciji kot ob bolniku samem: zdravnik, ki predpisuje zdravila, nadzorni zdravnik, medicinska sestra ali zdravstvenik, ki bolniku daje zdravilo, in klinični farmacevt, ki zdravilo pripravi. Kot je opomnil Kalan, pomembno vlogo igrata tudi časovni in posledično finančni prihranek, stroški bolnišnice za zdravila naj bi bili manjši za od šest do osem odstotkov.

"Do orodja lahko uporabniki dostopajo prek računalnika, prenosnega računalnika ali tablice, te v večini uporabljajo medicinske sestre za dajanje zdravil. Prav vsaka bolnišnica ali klinični center pa ima pri izbiri naprav proste roke, saj si želimo, da bi se sistem čim bolje prilagajal že vzpostavljenim bolnišničnim procesom in praksam," je pojasnila vodja ekipe za implementacijsko svetovanje Alja Polner. Pri razvoju aplikacije so imeli najprej na delovni mizi potrebe intenzivnih oddelkov. Kot pravi Roko Malkoč, direktor orodja, jih je to prisililo, da so se lotili najbolj kompleksnih scenarijev v zdravljenju z zdravili in ob tem veliko časa posvetili uporabniški izkušnji. "Naša rešitev je tudi v Angliji znana kot tista z najboljšo uporabniško izkušnjo."

Sam proces vpeljave orodja je dolgotrajen proces, ki se začne z razpisom, potem pa sledi vpeljava v sedmih fazah, od vpeljave projektne skupine, popisa obstoječih procesov, prilagajanja sistema, testiranja do dejanske uporabe in iskanja mogočih načinov za nadaljnje izboljšanje orodja. Univerzam in fakultetam po svetu omogočajo brezplačno uporabo, saj želijo tudi na tak način širiti znanje o digitalizaciji zdravstva med študenti.

Na vprašanje, zakaj digitalizacija, ki je na drugih področjih na pohodu že dolga leta, v zdravstvu poteka tako počasi, Malkoč odgovarja, da so razlogi različni, sam jih je strnil v tri skupine. "Prvi razlog so stare navade in strah pred spremembami. Digitalna transformacija ni samo implementacija novega IT-sistema, gre tudi za spremembo delovnih procesov in navad, prisoten je strah pred nečim novim. Drugi razlog je interoperabilnost. Zgodovinsko gledano so ponudniki rešitev zdravstvene podatke shranjevali vsak v svojem formatu in se niso obremenjevali, kako bodo podatki prehajali iz sistema enega v sistem drugega ponudnika. Bolnikovi klinični podatki niso spremljali bolnika, kar pa je za holističen pristop digitalizacije zdravstva ključno," je prepričan. Ob tem doda, da se je v zadnjih dveh desetletjih nakopičilo veliko sistemov, ki med seboj ne komunicirajo in dodatno otežujejo inovacije in digitalizacijo v zdravstvu. Kot tretji razlog navaja infrastrukturo. "Bolnišnice in zdravstvene organizacije nimajo potrebnih finančnih in kadrovskih virov, da bi izboljšali digitalno zrelost organizacij, večinoma se bojujejo z osnovami, kot sta slaba spletna povezava, zastarela računalniška oprema, imajo pre/majhno ekipo za digitalno transformacijo."

 Foto: BoBo
Foto: BoBo

Digitalizacija v prvi fazi pomeni vzporedno vodenje dveh sistemov, kar pomeni več dela

Podobno meni tudi Kalan in v Sloveniji izpostavlja dva vzroka. Kot pravi, je digitalizacija še vedno namenjena predvsem obračunu in nadzoru. "Kar nekaj odpora je do tega, ker te rešitve niso namenjene predvsem zdravljenju bolnikov, bolj ali manj vpleteni izvajalci zdravstvenih storitev to dojemajo kot birokratsko zadevo. Po drugi pa vsaka digitalizacija potrebuje tudi neki prostor, čas in kader, da se vpelje. Velikokrat to zahteva dvojno delo: na klasičen način in hkrati nov, ker ne morete polovice bolnikov obravnavati po enem, polovico pa po drugem sistemu, ampak to neko testno obdobje poteka vzporedno. To pomeni več dela za osebje," pojasnjuje sogovornik in dodaja, da bi bila digitalizacija lažja, če bi obstajal formalni organ, ki bi se posvečal zgolj novim tehnološkim rešitvam. Kot dober primer navede britanski organ, ki deluje v okviru NHS-a. "Imajo oddelek za digitalizacijo in oni pregledujejo informacijske rešitve ter svetujejo institucijam glede njihove izbire, vpeljave in uporabe."

Po besedah Malkoča je bil prodor na britanski trg, ki je šel prek NHS-ovega sita, precej zahteven. "NHS (britanski zdravstveni servis) je postavil izjemno visoke standarde za vstop na njihov trg in samo najboljše rešitve, ki izpolnjujejo vse pogoje, lahko delujejo na trgu in ponujajo bolnišnicam in kliničnim centrom svoje rešitve. Trajalo je tri leta, da smo naš sistem implementirali v prvem velikem kliničnem centru, v Univerzitetni bolnišnici v Plymouthu." Zdaj pogledujejo naprej, zanimajo jih Kanada, Španija, Nemčija in več skandinavskih držav, ob tem pa tudi širša uporaba v slovenskem zdravstvu.

Vpeljava tehnoloških rešitev razbremeni zdravnike in jim omogoči prihranek časa, ki ga lahko namesto izpolnjevanju papirjev posvetijo bolnikom. To je eden od ciljev preobrazbe zdravstva in Kalan vidi za tovrstni prihranek časa še precej možnosti. "Na primarni ravni je treba razbremeniti izvajalce vsega nezdravstvenega, nezdravniškega dela – to je ogromno birokratizacije, od napotovanj do urejanja bolniških staležev. Sem pediater, a se moram ubadati tudi s tem, če je eden od staršev zaposlen polno, drugi polovično, koliko nadomestila jima pripada. To ni neposredno povezano zdravljenjem, obremenjuje pa nas zelo. Od osmih ur na dan birokracija vzame 1,5 na dan. V tujini se kolegi ne ukvarjajo s takimi vprašanji," pravi Kalan, ki je med drugim tudi član skupine zdravstvo.si. Gre za neformalno skupino neodvisnih zdravnikov, nekateri delujejo tudi v tujini, ki si prizadeva za javno zdravstvo v korist bolnika. "Gre za to, da sistem omogoča mobilizacijo vseh zdravstvenih kadrov, ki so pripravljeni delati za javni denar pod enakimi pogoji. Država mora poskrbeti za ustrezen nadzor nad strokovno usposobljenostjo in nad okoljem, kjer se to izvaja. In potem pri zavarovalnici, lahko je tudi samo ena, kot pri nas, ponudniki konkurirajo za izvedbo storitev. Tako bi ljudje najhitreje prišli do storitev, ki jih potrebujejo," razloži eno ključnih videnj organizacije učinkovitega zdravstva.

Ker govoriva o digitalizaciji, Kalan opomni, da je primer bolniškega staleža, ki je pri nas dejansko digitaliziran, primer, "ko se zdravstvo digitalizacije loteva z napačnega konca".