Zdravo življenje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.1 od 12 glasov Ocenite to novico!
Po ugotovitvah ljubljanske fakultete za šport so gibalne sposobnosti deklet za 4,1 odstotka boljše kot leta 1990. Foto: MMC RTV SLO
Šolarji
Največji upad gibalnih sposobnosti je viden pri fantih v starosti od desetega do 12. leta in od 16. do 18. leta. Pri dekletih pa je največji napredek zaznan prav v starostnem obdobju od desetega do 15. leta. Foto: Reuters

Gibalne sposobnosti deklet so boljše kot v preteklosti, fantov pa slabše

Pozitivni učinki programa Zdrav življenjski slog
28. november 2017 ob 16:55
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Po ugotovitvah ljubljanske fakultete za šport so gibalne sposobnosti fantov v povprečju za 1,7 odstotka skromnejše, deklet pa za 4,1 odstotka boljše kot leta 1990.

Raziskovalec s fakultete za šport Gregor Starc je pojasnil, da je največji upad gibalnih sposobnosti viden pri fantih v starosti od desetega do 12. leta in od 16. do 18. leta. Pri dekletih je največji napredek zaznan v starostnem obdobju od desetega do 15. leta. Najmanj gibalno sposobni šolarji so v Zasavju in Pomurju, a tudi tam opažajo pozitivne trende.

Po besedah Starca ni mogoče gledati le povprečja, saj je skrb vzbujajoča vse večja razpršenost gibalnih sposobnosti. Tako delež zelo slabo gibalno sposobnih, med katerimi še posebej izstopajo morbidno debeli otroci in mladostniki, v Sloveniji ne upada. V zadnjih letih se je ustalil pri 1,2 odstotka populacije med šestim in 19. letom starosti.

To so zdravstveno najbolj ogroženi otroci, ki ne bodo imeli kakovostnega življenja in bodo zaradi slabega zdravja tudi delovno slabo učinkoviti, zato je treba zanje čim prej pripraviti ustrezne rešitve, je opozoril ustanovitelj športnovzgojnega kartona Janko Strel. Rešitev vidi v še boljšem povezovanju zdravstvenega varstva in šolskega sistema.

Negativni trendi na področju gibalnih sposobnosti, ki so zaznamovali obdobje od sredine 90. let prejšnjega stoletja do leta 2011, so po besedah Strela posledica spremenjenih življenjskih slogov otrok in mladostnikov, v katere je najbolj posegla sodobna informacijska tehnologija. Pozitivni trendi od leta 2011 naprej pa sovpadajo s sistemskimi ukrepi v šolah.

Pozitivni učinki vsakodnevne vadbe
S pozitivnimi učinki se lahko pohvali program Zdrav življenjski slog, ki osnovnošolcem omogoča vsakodnevno enourno visokostrokovno vodeno vadbo. Ker pa se program izteka, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na izbranih šolah preverja prenovljen koncept razširjenega osnovnošolskega programa, ki bi vpeljal dozdajšnje dobre prakse zagotavljanja gibalne dejavnosti za šolarje po modelu Zdravega življenjskega sloga v redni program šole.

Slovenija je sicer ena redkih držav na svetu, ki od leta 2011 uspešno zmanjšuje delež telesno manj zmogljivih osnovnošolcev. Po predhodnem petletnem poskusnem obdobju so leta 1987 vse šole začele izvajati nacionalno spremljavo telesnega in gibalnega razvoja šolarjev, ki se je takrat imenovala telesnovzgojni karton, zdaj pa je znana pod imenom SLOfit.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je poudarila pomen podatkov SLOfit za odločitve ministrstva. Podatki so bili sprva namenjeni le učiteljem, v zadnjih 20 letih pa so postali tudi kazalnik javnozdravstvenih težav in del povezovalnih politik na področju šolstva, športa in zdravstva.

V program vključenih skoraj 29.000 šolarjev
V program Zdrav življenjski slog je po besedah direktorja zavoda za šport Planica Jelka Grosa trenutno vključenih 28.770 šolarjev iz 169 šol. Kot je poudaril, so projekcije, ki jih je pripravila raziskovalna skupina SLOfit, pokazale, da bi imeli za 1,8 odstotka večji delež gibalno neučinkovitih šolarjev, če ne bi bilo tega programa.

Najšibkejša je druga triletka
Po ugotovitvah raziskovalcev bi bilo treba vpeljati sistemske spremembe v drugo triletje, saj se to obdobje z vidika kakovostne izvedbe športnih vsebin kaže kot najšibkejši del šolskega sistema v osnovni šoli. Predlagajo delitev na vadbene skupine po 15 učencev, dosledno poučevanja športa od učiteljev športne vzgoje v vseh razredih, vključno z izbirnim predmetom.

Na seznamu predlogov pa je tudi povečan obseg športa na pet ur tedensko, dodatno izobraževanje učiteljev in dosledno izvajanje učnih načrtov z zahtevami po razvoju telesnega fitnesa. Še posebno pozornost pa bo treba nameniti srednješolski populaciji. Strokovnjaki zagovarjajo povečanje števila ur športne vzgoje na tri ure v vseh srednješolskih programih.

VIDEO
30 let športnovzgojnega kartona
G. C.
Prijavi napako
Komentarji
svyatoslav
# 28.11.2017 ob 17:41
Država ukinja ure športne vzgoje, ker mislijo, da s tem varčujejo. Na koncu imajo preko zdravstvenega proračuna desetkratne stroške.
Obvezne tri ure ŠV v zadnji triadi in prepoved blok ur.
svyatoslav
# 28.11.2017 ob 17:39
Predebeli in prehitro rastoči otroci.
Ni kaj, saj se jim vsak dan servirajo mesni izdelki živali, ki so gojene z rasnimi hormoni.
Če se spomnim na naša najstniška leta, je bilo debelih zelo malo; več gibanja in igranja v naravi, odsotnost računalnikov, mobitelov in mopedov...
Resnica123
# 28.11.2017 ob 18:19
Mesni izdelki imajo s tem bore malo. Bolj razni ogljikovi hidrati in sladkorji v stilu cipsa, bobi-palck, snickersa, sendvicev in mam, ki ne kuhajo.
ashme
# 28.11.2017 ob 18:26
športna vzgoja je nekaj kar bi morali imeti v šoli na urniku pač vsak dan tako v osnovni kot srednji šoli, ne 2x - 3x na teden.. prvih 10 let jih učimo samo sedet za mizo
firtoh
# 28.11.2017 ob 20:06
Kar se pa gibalnih sposobnosti tiče,pa samo to iz mojega faha. Zlomljenih rok in nog je čedalje manj,vedno več pa počenih mandibul in ostalih poškodb glave ter poškodb ključnice.Kar pomeni,da današnji otroci ne znajo past
firtoh
# 28.11.2017 ob 19:59
Moja otroka sta sama delala domače naloge,jaz in žena sva samo vprašala,če sta jih naredila.Enkrat tedensko smo imeli družinski kviz,kjer sva vzela učbenike in zvezke ter vsakemu postavila nekaj naključnih vprašanj iz vzete snovi.Če kdo od njiju ni znal,se je moral iti učit.Oba sta diplomirala,hčera celo doktorirala,brez starševske pomoči in odvetnikov
slovenkaaaa
# 28.11.2017 ob 17:47
svyatoslav, saj pa imajo otroci vsak dan v šoli športno vzgojo. In če so na podaljšanem bivanju, gredo na igrišče, ne pa delat domače naloge... jaz ne vidim, da bi bilo slabše kot v naši generaciji. Slabše je to, da imajo več ur pouka skupno in več domačih nalog, tako da se šola danes bistveno bolj zajeda v družinsko življenje, kot se je nekoč. Jaz bi šla dosti raje z otrokoma vsak dan popoldne na sprehod, kot da delamo min. 3 ure domačo nalogo, razne kartonske izdelke, povzetke knjig, pesmice na pamet pri prvem jeziku, drugem jeziku... Včasih si imel do 11. leta samo eno učiteljico, danes pa imajo že majhni otroci vsaj 3 učiteljice in vsaka da svojo domačo nalogo, nobenega usklajevanja, kdaj bo kak test...
makoshark
# 28.11.2017 ob 17:59
slovenkaaaa
Jaz bi šla dosti raje z otrokoma vsak dan popoldne na sprehod, kot da delamo min. 3 ure domačo nalogo, razne kartonske izdelke, povzetke knjig, pesmice na pamet pri prvem jeziku, drugem jeziku...

Glede na to, da domača naloga ni obvezna - absolutno pojdi raje v naravo!

Dvomim pa, da ima tvoj otrok vseskozi samo take učiteljice, ki dajejo min 3 ure domače naloge na dan. Učitelji tega v splošnem ne delajo, v prvi triadi imajo naloge za pol šolske urce max, torej z lahkoto naredijo v OPB. Ali je nekaj narobe z vašimi učiteljicami ali pa s pozornostjo otroka.
makoshark
# 28.11.2017 ob 19:34
slovenkaaa

Moja partnerka je učiteljica razrednega pouka. Tako da informacije so zanesljive, seveda nekatere učiteljice dajejo več naloge, ampak min 3. ure dnevno - tega gotovo nikjer ni. To je problem s pozornostjo otroka. Nalogo dela otrok samostojno in je njegova zadolžitev; če nalogo delate starši, to ni normalno. Starši pomagajo, če otrok česa ne razume ali rabi nasvet.

4. razred ima seveda že malo več naloge od prve triade. Recimo v povprečju pol šolske ure na dan.

Domača naloga po zakonu ni obvezna in učitelj je ne sme ocenjevati. Učiteljica ima seveda pravico, da vas obvesti, če otrok ne dela naloge.
slovenkaaaa
# 28.11.2017 ob 17:30
bi imeli za 1,8 odstotka večji delež gibalno neučinkovitih šolarjev, če ne bi bilo tega programa.

ahahaha, kakšna zafrkancija... torej, 2 otroka na šolo bi bila manj gibljiva brez programa Zdrav življenjski slog? In kako je to znanstveno dokazano? Zaradi tega programa so sedaj bolj gibljivi, kot so bili pred programom? A se ne more napisati, da je bistvo programa v tem, da dobi šola dodatni denar na številu otrok, ki jih vključi v ta program, čeprav nimajo programa kam več stisniti v urnik? Moj otrok zaradi tega programa stalno zamudi na šolsko kosilo, ko pride, pa je kuhinja zaprta...
gejzir
# 29.11.2017 ob 00:12
Pri telovadbi je problem, ker učitelji(ce) prvi prvi uri ne zabičajo otrokom, da je v vsaki stvari nekdo zadnji in da je vseeno, kdo je to. Tudi v profesionalnem športu ne zafrkavajo tistega, ki je v teku ali smučanju zadnjeuvrščeni. Zelo lahko je predvideti, da se bodo otroci, mlajši od 13, 14 let v glavnem zafrkavali na podlagi tega, kdo je najpočasnejši, kdo ne skoči čez kozo in kdo ne zadane gola. Učitelji(ce) bi morali bolj prežati na tovrstno nasilje, ne pa posredovati le, če se to zgodi zelo očitno.

Na sploh je bizarno, da se telovadba ocenjuje. Ocenjevati bi se morali kvečjemu skrb za ustrezno garderobo, sodelovanje pri aktivnostih in vedenje (vključno s fair playem), ne pa to, koliko sklec ali nevemčesa nekdo zmore narediti. Nekdo, ki je npr. debel, je potem že vnaprej kaznovan oz. obsojen na slabe ocene in zaznamovan. Telovadba se mu priskuti, izogiba se je z raznimi opravičili, namesto da bi bila telovadnica prostor, kamor bi rad prihajal preluftat možgane od matematike in angleščine in kjer bi migal čim več, kolikor pač zmore.
zmajmun
# 28.11.2017 ob 20:46
jst sem bil na 600m zadnji.. pred mano pa dva debela, en od niju celo kadilec
na 60m sem pa ravno nekaj pod 10 sekundami (juhu!)
v lajfu nisem enega skleca naredu, niti stoje, edinkrat ko sem skoču čez kozo sem si roko zvil
po drogu gor plezat ni šlo višje od tiste točke kjer so roke segle, počepi pa trebušnjaki so šli ene dvakrat počasnejš od povprečja, prevala naprej in nazaj sta bila bolj jalova...

hočem povedat da niso tolk važne gibalne sposobnosti.. odkar sem se malo spametoval pazim na svojo težo in nisem debel ;)
ostalo me pa ne briga
johndeer
# 28.11.2017 ob 19:58
@ makoshark imam tri osnovnošolce, nalog pri nižji stopnji, torej pri mlajših je toliko kot pravi slovenkaaa. Naloge se res ne ocenjujejo, pri nas pa imajo nekakšno razpredelnico, kjer javno 'linčajo' učence brez nalog. Pa tudi če si med oceno, pa čeprav je povprečje višje višji oceni, zaradi neopravljenih nalog enostavno učitelji zaključijo navzdol. Evo, to imaš pa iz mojih izkušenj, pa sem drugače iz stare učiteljske družine...
themetun
# 28.11.2017 ob 19:22
Morbidno debeli otroci - pomenljivo poimenovanje.
slovenkaaaa
# 28.11.2017 ob 19:03
makoshark, po čigavih izkušnjah pišeš, da imajo naloge za max pol ure? Pri nas je je veliko več... v 4. razredu ima vsaj 4 različne učitelje in vsi dajejo veliko naloge... in ni neobvezna... če otrok ne dela DN, učiteljica pokliče starše v šolo...
aaa
# 29.11.2017 ob 06:58
Slabše je to, da imajo več ur pouka skupno in več domačih nalog, tako da se šola danes bistveno bolj zajeda v družinsko življenje, kot se je nekoč. Jaz bi šla dosti raje z otrokoma vsak dan popoldne na sprehod, kot da delamo min. 3 ure domačo nalogo

DELAMO domačo nalogo? S tem si vse povedala. Meni se zdi največji problem ravno tako, da otroke tako razvajate, da jim še domačo nalogo delate. Moji jo delajo sami in imamo čas za popoldanski sprehod. Pa koliko se spomnim smo se mi mogli malo več učiti, kot današnji odtroci.
DnB
# 28.11.2017 ob 20:03
Rugelj je imel prav, šport odrešuje. Če ste pametni usmerjajte svoje otroke v to panogo... Sam sem bil luzer, pijančk, žurer, opušek skratka tipičen rogovec/metelkovec.
Ko sem se usmeril v tek je šlo samo še navzgor, danes sem samozavesten , fit, izgledam bolje kot kdajkoli, imam ogromno energije in volje za ustvarjanje , žuram izredno kontrolirano in opustil sem večino substanc... Spomladi začnem z ultramaratoni , navadnih imam pa ze kar nekaj pod grbo... Vem , spet ekstrem ampak veliko boljši!
Olorin
# 28.11.2017 ob 20:00
@makoshark, slovenkaaa

Ne se smejat, ampak tudi jaz imam "informacije iz prve roke". Kolikor sem videl pri nas, naloge nikoli ne presegajo 3 ur na dan pri povprecnem ucencu. Res pa je, da je lahko vcasih tako zaradi vec vzrokov, najpogostejsi pa je po mojih opazanjih res (kot pravi makoshark) pomanjkanje pozornosti, nato zanimanja, sledijo pa zmanjsane sposobnosti. Kaksen dan je res "ruker", ampak vsega skupaj za maksimalno 2 uri z malo odmora, tako da sem rahlo skepticen glede tiste trditve - vsaj glede na moj primer.
bistri08
# 29.11.2017 ob 08:30
Otroke utrujamo s predurami, s preobsežnimi domačimi nalogami - me prav zanima kateri starš si upa iti kregat da njegov otrok nalog ne bo delal - nadalje so tu obremenitve za čas počitnic, ii potem to več niso itd.
Tisti otrok ki pa gre na športne aktvnosti pa kmalu uvidi da mu je to samo dodatno breme in ne sproščujoča vadba.
Moj otrok je šel danes pred 7h v šolo in zaključi ob 19:30 zaradi pop interesne dejavnosti. Meni se zdi to noro in bi že končal ta nesmisel, a se ostalim članom to ne zdi sporno.
bistri08
# 29.11.2017 ob 08:24
Markosek in tvoja partnerka
Očitno se oba skupaj ne zavedata da se daje otrokom občutno prevec domace naloge. In sedaj kriviš malčke da nimajo koncentracije???
Ja kakšen človek pa si?
Wasabi
# 28.11.2017 ob 21:39
Če so te mlade bajskike, katere videvam na vsakem koraku (13 let, 160 cm, 80 kg, premajhne nogavice, vpete kavbojke - seveda umetno strgane in sprane, čevlji za 3,5 EUR, ponošeni seveda, ker imajo vse po vrsti platfus, mišlenke okrog trebuha, slušalke v ušesih) bolj gibčne od mojih generacijskih sopotnic, sem jaz motorček za ksilofon. Lepo vas prosim, včasih smo imeli eno bajsiko v razredu, danes ena ni.
makoshark
# 28.11.2017 ob 20:32
johndeer
@ makoshark imam tri osnovnošolce, nalog pri nižji stopnji, torej pri mlajših je toliko kot pravi slovenkaaa.

Slovenkaaa je navedla podatek minimalno 3 ure dnevno za nižjo stopnjo. In to niti približno ni normalno, tu so drugi problemi zadaj.

Moj nasvet je, da vprašaj učiteljico v OPB, koliko časa otroci (tisti, ki so samostojni in ki imajo privzgojene delavne navade) rabijo, da naredijo nalogo. Za otroke brez pozornosti pa verjamem, da se lahko naloga dela tudi celo popoldne in še cel večer, pa še ne bo narejena, a to je v večini primerih problem vzgoje. Če je odgovor učiteljice, da samostojni/delavni otroci naloge ne naredijo v tisti eni šolski uri, ki je v OPB namenjena domačim nalogam, potem ta problem rešite z razdredničarko ali ravnateljem.

Naloge se res ne ocenjujejo, pri nas pa imajo nekakšno razpredelnico, kjer javno 'linčajo' učence brez nalog.

Taki javni seznami so sporni.

Pa tudi če si med oceno, pa čeprav je povprečje višje višji oceni, zaradi neopravljenih nalog enostavno učitelji zaključijo navzdol.

To je avtonomija učitelja. Otroka med oceno je pač treba oceniti, tudi trud je lahko v takih primerih faktor. Zakaj bi bilo to sporno? Tudi tu imam nasvet, naj se tvoj otrok med letom bolj potrudi, če hoče boljšo oceno. In še vprašnje, ali bo res pomembno čez 20 let, ali je imel štirico ali petico zaključeno?
b7
# 28.11.2017 ob 19:30
@ Ne ločiš med gibljivostjo in gibalnimi sposobnostmi, ne razumeš kako se računajo povprečja in kako relevanten je ta podatek pa še smili se mi tvoj otrok, ki ima tok zakompleksano mamo, ki jo vse moti. Se strinjam z @makoshark da je očitno problem v razumevanju in pozornosti otroka, če potrebuje 3 ure na dan da opravi domače naloge. Sploh v OŠ. Zakaj pa nebi v podaljšanem bivanju opravil domače naloge pa ima celo popoldne prosto? Bog pomagi, kakšna drama v 4. razredu...pa kako bo tak otrok zmogel višje razrede, kaj šele srednjo šolo ali faks če je že 4. razred taka težava.
Manos de Piedra
# 29.11.2017 ob 13:13
@makoshark:
"Vsaka stvar ima pluse in minuse. Po eni strani zahtevaš, da ne bi hodil k pouku, potem pa bi zaradi družbe hodil k pouku. Odloči se. Prej si zapisal: "Enako kot na faksu po principu skripta - izpita - adijo, predavanja neobvezna."
Sedaj pa ti to ni več všeč. "


Če se vsak sam uči ni več prave tekmovalnosti, ker nimaš dovolj stika s sovrstniki, da bi se primerjal.

V šolah bi jaz uvedel sistem, ki bi vzpodbujal tekmovalnost med učenci in razredi in hkrati tudi sodelovanje. Tudi na faksu imaš še vedno nek stik z ljudmi, tudi če ne hodiš na večino predavanj. Pač vidiš kje so, kakšne ocene imajo približno, kaj delajo. Lahko si med sabo pomagaš in tako naprej, vseeno pa imaš pred sabo nek zelo jasen standard, kaj je povprečno, kaj je nadpovprečno, kdo je najboljši...

Zmanjšal bi vsiljene obremenitve, kar se tiče pouka in nalog, in povečal obremenitve, ki bi si jih morali učenci dati sami. Moja življenjska filozofija je, da pravi prvaki ne rabijo varušk. Če rabiš nekoga, ki te mora silit, da delaš nekaj, in ti dajat naloge, ne moreš nikoli biti pravi zmagovalec.

To se mi zdi, da je velik problem tega sistema. Otroke se preobremeni na osnovnih šolah in na gimnazijah, potem pa na faksu, kjer si moraš stvari bolj organizirat sam in nihče ne bo več klical staršev, če te kje ni, dosti mladih preprosto odpove in se polenari, ker nimajo nobene motivacije in tekmovalnosti v sebi, ker so navajeni, da jim mora nekdo težit, da naredijo stvari. Potem se začnejo žuranja, životarjenje, popivanje, vlečenje statusa, brezvezna študentska dela itd. In dosti teh ta pridnih iz osnovnih šol odpove.
Manos de Piedra
# 29.11.2017 ob 12:17
@makoshark:
"Saj to možnost starši imajo. Otrok se lahko izobražuje doma in samo polaga izpite.
Se je res tako prijetno kregati s slamnatim možem? "

To je spet jadno, ker potem nimaš socialnih stikov. Tako da slamnate može tukaj postavljaš ti.

" Če se starši pritožujejo, da je njihov otrok preobremenjen, naj zmanjšajo obremenitve. "

Ne morejo zmanjšat obremenitev, ki jih dajejo otrokom v šoli.
Binder Dandet
# 29.11.2017 ob 12:03
@Manos De Piedra:
Hvala za trud, ampak še vedno mi ni jasno, katera raziskava daje pravilnejše rezultate.

Raziskava fakultete za šport iz(pred) 2014 je pokazala, "da so otroci danes gibalno mnogo slabše sposobni kot prejšnje generacije."

Raziskava fakultete za šport iz leta 2017 pa ugotavlja, da "so gibalne sposobnosti fantov v povprečju za 1,7 odstotka skromnejše, deklet pa za 4,1 odstotka boljše kot leta 1990."

To dvoje ne gre skupaj. Primerjava z drugimi je sicer zanimiva, ampak jaz bi rad odgovor ali so današnji otroci bolj, manj ali enako gibalno sposobni kot smo bili mi prd 25 leti. Dve raziskavi iste fakultete pravita različno.
Manos de Piedra
# 29.11.2017 ob 11:10
@makoshark:
" Obsežnost šolskega programa ni stvar učiteljev, učitelji so izvajalci. Če tvoj otrok hodi ob 7h v šolo in se vrača zvečer, potem je zadnji čas, da mu omejiš popoldanske dejavnosti. Prav tako se mu ni potrebno vpisati na neobvezne izbirne predmete. Najbolj hecno je, da starši otroka vpišete na vse živo, potem se pa pritožujete, da je obremenjen. Včasih smo se cele popoldneve pojali zunaj, sami sebi smo bili animatorji, sedaj pa morate imeti za svoje otroke vse profesionalno vodeno. Od kje naj potem dobijo samostojnost?"

In zakaj bi zdaj morali otrokom omejevat dejavnosti, katere otroka dejansko zanimajo? Če hočejo trenirat nek šport ali se učiti jezika, se ne morejo "sami animirat" ampak jih je treba nekam vpisat.

Pouka je definitivno preveč, boljše bi bilo, če bi se otroke bolj usmerjalo v šport, tiste, ki so bolj inteligentni, pa v razne krožke. Ne pa da ure in ure sedijo za brezveze, nihče nima toliko koncentracije, da bi dejansko odnesel kaj od tega. Važni so samo rezultati na testih, ne pa naloge in učne ure. Če ima otrok dobre ocene, bi se mu moralo dovoliti, da manjka in da ne dela nalog, da se lahko posveča drugim stvarem.

Stvari bi morali urediti tako, da če imaš pri nekem predmetu povprečje 4.5 ali več, ne rabiš redno hodit na ta predmet in ne rabiš delat nalog. Tako bi se otroke motiviralo, da bi imeli čim višje ocene, hkrati pa bi nadarjeni imeli več prostega časa za svoje aktivnosti.

Ko sem bil jaz otrok nisem nikoli poslušal na pouku in je bilo res brezveze, da sem bil tam. Nalog tudi nisem delal redno in sem jih vedno probal prepisat. Zato, ker sem razumel, da je edino pomembno, da se naučiš za test, kar ni nobena umetnost, pa sem imel vedno 4 ali 5. Zakaj? Zato, ker so pouk in predavanja načeloma brezveze in ne vplivajo bistveno na oceno. Tako ali tako imaš vse v učbenikih. Narediti je treba dovolj kvalitetne učbenike, iz katerih se otroci lahko učijo sami. Enako kot na faksu po principu skripta - izpita - adijo, predavanja neobvezna. Pouk bi moral biti bolj kot nekakšne skupinske inštrukcije za tiste, ki ne razumejo.

Sam sem že kot otrok v prostem času sem dosti bral, se učil jezik, gledal dokumentarce, zanimale so mi stvari. Če bi mi pustili, da na podlagi visokih ocen ne bi hodil na pouk, bi lahko še bolj razvijal svoje talente, ne pa da sem moral tam poslušat stvari, ki so tako ali tako napisane v učbenikih, kot da sem nek kreten. Pouk je v bistvu tako kot da bi ti nekdo bral knjigo, namesto da bi ti rekel, da jo prebereš sam.

Nasploh je obvezno šolstvo zgodovinsko gledano sporen koncept, ki je zelo nov. Izhaja iz absolutizma 18. stoletja, ki je ljudi hotel prisiliti v pokornost državi. Pred tem obveznega šolstva ni bilo, pa smo vseeno imeli velike učenjake, znanstvenike, filozofe itd. Danes je obvezno šolstvo nujno, vendar bi ga morali bistveno spremeniti in omiliti v veliki meri in iti po principu, da se ga prilagodi potrebam najbolj nadarjenih, ostale pa naj se usmeri v šport in zdravo življenje.
Binder Dandet
# 29.11.2017 ob 10:57
Evo našel. Naj nekdo odgovori, kaj je resnica.

"Gibalna sposobnost otrok mnogo slabša
Na strokovnem srečanju v Mariboru, ki ga prireja Klinika za pediatrijo UKC Maribor v sodelovanju z ISGA ter Zdravniškim društvom Maribor, bodo med drugim predstavili tudi izsledke raziskave ljubljanske fakultete za šport, ki je na podlagi preučitve šolskih športnih kartonov pokazala, da so otroci danes gibalno mnogo slabše sposobni kot prejšnje generacije."
https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/slovenski-otroci-ozji-v-ramenih-ter-z-daljsimi-in-ozjimi-obrazi-kot-nekoc/346649
Triglavski zmaj
# 29.11.2017 ob 08:06
@Voly:
Tole pa ne razumem prav dobro. Ja, s kom pa punce potem imajo spolne odnose, če le redki fantje seksajo?

Tisti redki fantje zadovoljijo večino punc. Recimo top 10% tipov seksa z vsemi puncami. Več punc si deli enega fanta. Razumljivo?
Grešnica
# 15.02.2018 ob 12:07
Opazke fizioterapevtov so, da je drža že pri najstnicah občutno slabša (in s tega ob težavah povečani obiski FZ), da se spreminja način hoje in da zamiki v ledvenem delu najstnicam spreminjajo tudi položaj maternice. Takšne kasneje tudi težje zanosijo in rodijo.

2 uri/teden šolske telovadbe v 9.r je drastično premalo, saj je "ta pridni" drilajo za mizo do večera. Poleg tega večina nalog ne reši prej kot 2 urah, zlasti če vmes kopljejo po zapiskih in učbeniku. K temu dodajte še učenje. Naravna motivacija za osvajanje znanja je na podnu in šolarji šole ne marajo (tu smo v EU vrhu), saj je polna balasta, učne snovi se pa samo dodajajo in dodajajo.

Osnova šola v Sloveniji danes proizvaja fizično invalidne robote, ne dopušča pa nobenih anket oz. raziskav, kolikšni popoldanski napori so potrebni za dober ali pravdober uspeh.

P.S. Važno, da so včeraj štrajkali za plače in ne za kakovost.
galoper
# 07.01.2018 ob 11:37
To je že prastara ugotovitev. Spomnite se 'špage'.
Igo
# 03.12.2017 ob 10:00
Človeško telo je narejeno za gibanje in slednje vpliva tudi na mišljenje.Ko se vsedemo se naše telo fizično in posledično psihično pomakne proti depresiji. Rešitev je gibanje. Gibanje je življenje, ki prinaša rešitve.

Ne samo šolarji, tudi malčki in mi odrasli bi se mogli več gibat. Bodimo natančni in lahko kmalu ugotovimo, da marsikdo presedi več kot 10 ur na dan (hranjenje, branje, računalnik, delo, tv, sestanki, učenje, wc itd..). Temu primerna je naša splošna pripravljenost. 10000 korakov na dan je odličen približek temu.

V šolah bi morali imeti Telesno vzgojo in ne Športa. Seveda je to strokovna in verbalna dilema. Zdrav življenski slog je dobro namenjen projekt, ki ima več pozitivnih kot negativnih strani. Imeti možnost dveh dodatnih ur pod strokovnim nadzorom je za tiste, ki nimajo časovnih, krajevnih ali finančnih možnosti za dobrobit svojih otrok odličen projekt. Ostali problemi izvajanja projekta pa so stvari, ki se tičejo ravnateljev, strokovnih delavcev in sodelujočih.
Manos de Piedra
# 29.11.2017 ob 14:00
@Binder Dandet:
"btw., minus pa res ni bil potreben, če debatirava.;)"

Jaz nisem dal minusa
Binder Dandet
# 29.11.2017 ob 13:43
@Manos de Piedra:
"Imaš na linku, ki sem ti ga dal, grafe s krivuljami iz leta v leto. Fanti so, kar se tiče rezultatov, zdaj nekje tam, kjer so bili 1990, vmes je bil padec, v zadnjih letih so se rezultati spet izboljšali. Punce so se bistveno izboljšale."

Zavedel me je tisti tvoj poudarek in nisem razumel zgornjega. Hvala.

btw., minus pa res ni bil potreben, če debatirava.;)
Manos de Piedra
# 29.11.2017 ob 12:29
@Binder Dandet:
"Hvala za trud, ampak še vedno mi ni jasno, katera raziskava daje pravilnejše rezultate.

Raziskava fakultete za šport iz(pred) 2014 je pokazala, "da so otroci danes gibalno mnogo slabše sposobni kot prejšnje generacije."

Raziskava fakultete za šport iz leta 2017 pa ugotavlja, da "so gibalne sposobnosti fantov v povprečju za 1,7 odstotka skromnejše, deklet pa za 4,1 odstotka boljše kot leta 1990."

To dvoje ne gre skupaj. Primerjava z drugimi je sicer zanimiva, ampak jaz bi rad odgovor ali so današnji otroci bolj, manj ali enako gibalno sposobni kot smo bili mi prd 25 leti. Dve raziskavi iste fakultete pravita različno."

Imaš na linku, ki sem ti ga dal, grafe s krivuljami iz leta v leto. Fanti so, kar se tiče rezultatov, zdaj nekje tam, kjer so bili 1990, vmes je bil padec, v zadnjih letih so se rezultati spet izboljšali. Punce so se bistveno izboljšale.

Primerjave z drugimi so pomembne, ker pokažejo, kako dobri športniki smo Slovenci in Slovani nasploh. V Sloveniji se žal dosti ljudi podcenjuje in je preveč pesimističnih. Mi bi glede na naše nenormalno dobre predispozicije za šport morali povsod ciljati na najboljša mesta, ne glede na majhnost države, zato ker drugi preprosto #nisonanašemnivoju. Evropski prvaki v košarki, olimpijske zlate medalje... Bangladeš s svojimi 163 milijoni recimo nikoli ni osvojil niti ene olimpijske medalje.
Manos de Piedra
# 29.11.2017 ob 11:32
@Binder Dandet:
"Evo našel. Naj nekdo odgovori, kaj je resnica."

Resnica je kompleksna. Tukaj imaš link, ki sem ga objavil prej, kjer je ta raziskava podrobneje opisana:
http://www.slofit.org/Portals/0/27%20spo
rt%203-4%20priloga%20SLOfit.pdf

Nisem prebral vsega, stvari sem bolj pretelet, ker je teksta ogromno. Načeloma naj bi bili rezultati pri fantih za odtenek slabši, kot pred 20 leti, vendar pa je vmes sledil še večji padec, tako da smo zdaj spet v vzponu. Punce pa so so imele bistven napredek skozi vsa leta.

Najbolj bistveno pa je to, kar sem citiral:

De Miguel-Etayo idr. (2014) so na podlagi rezultatov merske naloge skok v daljino z mesta iz sedmih evropskih držav [Sweden, Germany, Hungary, Italy, Cyprus, Spain, Belgium and Estonia] izdelali centilne norme te merske naloge za otroke, že zgolj pogled na vrednosti 50. centila pa pokaže, ne le da je 50. centil rezultatov fantov v Sloveniji bistveno višji, temveč tudi, da je celo 50. centil rezultatov deklic v Sloveniji bistveno višji od 50. centila fantov iz evropskih držav (Slika 2). To pomeni, da povprečno dekle iz Slovenije v eksplozivni moči nog prekaša povprečnega fanta iz evropskih držav in ga preskoči za več kot 5 cm, povprečen fant iz Slovenije pa kar za 13 cm. [gre za otroke stare 6-9 let]

Se pravi v primerjavi z zahodno Evropo totalno dominiramo, še celo naše punčke so boljše od njihovih fantov.

#nakolenapredslovani #slovanskarasa #najmočnejši #nisonanašemnivoju
makoshark
# 29.11.2017 ob 10:22
Manos de Piedra
"Na sploh je bizarno, da se telovadba ocenjuje. Ocenjevati bi se morali kvečjemu skrb za ustrezno garderobo, sodelovanje pri aktivnostih in vedenje (vključno s fair playem), ne pa to, koliko sklec ali nevemčesa nekdo zmore narediti. Nekdo, ki je npr. debel, je potem že vnaprej kaznovan oz. obsojen na slabe ocene in zaznamovan. "

Tako kot je nekdo, ki je manj inteligenten, "zaznamovan", ker dobiva slabe ocene pri drugih predmetih. Kaj naj se zdaj neha ocenjevat stvari zaradi tega?


Res je. Pač nekdo je nadarjen za matematiko, drug pa za šport. Če bi morali antišportnemu tipu gledati skozi prste pri oceni za šport, potem bi morali isto narediti pri manj brihtnem otroku pri matematiki. Učitelji tega zadnjega ne počno, prvo pa večinoma gledajo skozi prste, vsaj razredna stopnja.
makoshark
# 29.11.2017 ob 10:17
bistri08
Očitno se oba skupaj ne zavedata da se daje otrokom občutno prevec domace naloge. In sedaj kriviš malčke da nimajo koncentracije???
Ja kakšen človek pa si?


Saj menda sem jasno zapisal, pol šolske ure na dan. Je to zate res preveč za četrti razred? To je ravno toliko, da otrok samostojno ponovi učno snov in da pridobi delovne navade, kajti šola je njegova odgovornost. Starši otrok, ki jih uči moja boljša polovica, so izjemno zadovoljni z njenim načinom dela. In s tem, da jih ne obremenjuje z domačimi nalogami. Domačih nalog preko počitnic ne daje nikoli, tudi v petek se po pravilu domačih nalog ne daje.

Otroci s pomanjkanjem koncentracije, brez samostojnosti, brez delovnih navad, brez postavljenih mej (na srečo takšnih tako veliko pa spet ni) ... so v večini primerov produkt vzgoje in v veliki večini so njihovi starši vzrok za to, ker prenašajo napačne vzorce iz generacije v generacijo. In tega ne more šola vsega rešiti.

Obsežnost šolskega programa ni stvar učiteljev, učitelji so izvajalci. Če tvoj otrok hodi ob 7h v šolo in se vrača zvečer, potem je zadnji čas, da mu omejiš popoldanske dejavnosti. Prav tako se mu ni potrebno vpisati na neobvezne izbirne predmete. Najbolj hecno je, da starši otroka vpišete na vse živo, potem se pa pritožujete, da je obremenjen. Včasih smo se cele popoldneve pojali zunaj, sami sebi smo bili animatorji, sedaj pa morate imeti za svoje otroke vse profesionalno vodeno. Od kje naj potem dobijo samostojnost?
m85
# 29.11.2017 ob 07:07
@Resnica123 a moški ne kuhajo? In če ba starša delata, kar v večini primerov tako, oba prideta ob 16.00 oz. 17.00 domov, in zakaj potem naj mati kuha?! Če je ata nesposoben, bolje da je mati sama z otrokom.
El Khan Diablo
# 28.11.2017 ob 19:49
Glede na današnji način odraščanja se ni čisto nič za čuditi! Današnja mladina je nonstop za računalnikom, ali pa imajo v rokah telefon oz. tablico!? Moja generacija ni imela ničesar od tega. Mi smo imeli pravo otroštvo! Šli smo ven in se šli razne igre..., v glavnem smo se vsi veliko gibali!!! Danes pa..., pa samo slabše bo!
makoshark
# 29.11.2017 ob 13:36
Manos
Moja življenjska filozofija je, da pravi prvaki ne rabijo varušk. Če rabiš nekoga, ki te mora silit, da delaš nekaj, in ti dajat naloge, ne moreš nikoli biti pravi zmagovalec.

Če moraš narediti izpit, da dobiš ustrezen papir v roke, je tudi to že prisila, se ti ne zdi. "Prvaki" običajno niso problematični. Mimogrede, se imaš ti za "pravega zmagovalca".

Kot sem ti zapisal, otrok si lahko pridobi status. Tako da obstaja več opcij.

In še glede domačih nalog. Te zakonsko niso obvezne.
makoshark
# 29.11.2017 ob 12:43
@Manos

Vsaka stvar ima pluse in minuse. Po eni strani zahtevaš, da ne bi hodil k pouku, potem pa bi zaradi družbe hodil k pouku. Odloči se. Prej si zapisal: "Enako kot na faksu po principu skripta - izpita - adijo, predavanja neobvezna."
Sedaj pa ti to ni več všeč.

V srednji šoli bi si lahko pridobil poseben status (sam sem ga recimo imel) in bi lahko prilagajal svojo prisotnost pri pouku in spraševanje ...

Ne morejo zmanjšat obremenitev, ki jih dajejo otrokom v šoli.

Izobraževanje na domu. Socialne stike pa recimo v športnem klubu ali pač kje drugje.

Saj sva imela že parkrat debato. Samokritičnost je tvoja "močna" točka.
SKEpsiS
# 29.11.2017 ob 12:37
Zelo napačno je tudi to, da je čedalje več fantov pod vodstvom učiteljic za telovadbo. Voditelj fizične priprave moških otrok bi moral biti moški in voditeljica ženskih otrok bi morala biti ženska. Če se želi enakopravnost spolov, potem je za razumevanje fizičnih predispozicij nekega spola najbolj kompetenten predstavnik istega spola.
makoshark
# 29.11.2017 ob 11:42
Manos de Piedra
In zakaj bi zdaj morali otrokom omejevat dejavnosti, katere otroka dejansko zanimajo? Če hočejo trenirat nek šport ali se učiti jezika, se ne morejo "sami animirat" ampak jih je treba nekam vpisat.

Če se starši pritožujejo, da je njihov otrok preobremenjen, naj zmanjšajo obremenitve.

Če bi mi pustili, da na podlagi visokih ocen ne bi hodil na pouk, bi lahko še bolj razvijal svoje talente, ne pa da sem moral tam poslušat stvari, ki so tako ali tako napisane v učbenikih, kot da sem nek kreten.

Saj to možnost starši imajo. Otrok se lahko izobražuje doma in samo polaga izpite.
Se je res tako prijetno kregati s slamnatim možem? ;)

Pouk je v bistvu tako kot da bi ti nekdo bral knjigo, namesto da bi ti rekel, da jo prebereš sam.

Hahahaha.
Upam, da je takih učiteljev vse manj. Včasih jih je bilo res več. Vsekakor takemu osebku ne moremo reči učitelj.
Binder Dandet
# 29.11.2017 ob 10:55
Tole je precej spodbudno. Sem živel pod vtisom članka iz zadnjih let, kjer je bil zaključek, da je današnje stanje napram stanju pred 20 leti precej slabše.
Manos de Piedra
# 28.11.2017 ob 21:29
S športno vzgojo ne moreš dosti doseči, ker je to samo par ur na teden. Za otroke je važno, da se gibljejo v prostem času, da so zunaj, da špilajo fuzbal, košarko... Glede hrane pa je največji problem sladkor.

Sicer pa ne vem, zakaj je ta članek tako pesimističen, ko pa dr. Gregor Starc v članku v Večeru skače od veselja in optimizma:

"Imamo šole, kjer imajo v vsakem razredu po enega učenca, ki so sposobni visokih rezultatov. Uspehi slovenskih športnikov so izjemni tudi zaradi programa šolanja. Ob evropskem prvenstvu v košarki smo pogledali, koliko dvometrašev imamo v generacijah. Med 14. in 18. letom imamo 50 takih fantov. Pa smo lahko evropski velikani. Pri kvaliteti in ponudbi športnih dejavnosti nimamo konkurence niti v svetu. Na različnih konferencah nas omenjajo kot razred zase," poudari Starc.

S tujino se sicer težko primerjamo, ker nimajo sistematičnih podatkov. Izjema je le skok v daljino z mesta. "Povprečna deklica katerekoli starosti pri nas ima boljši rezultat od dečkov kjerkoli v Evropi. To pomeni, da bi naša dekleta v tujini lahko tekmovala s fanti. Naši fantje pa so še boljši. To je visoka raven, ki se je ne zavedamo in je ne znamo dovolj ceniti." Raziskovalci ugotavljajo, da se hkrati z gibalnimi sposobnostmi dvignejo tudi učne sposobnosti, v zadnjih letih pa jim še ni uspelo ustaviti trenda naraščanja števila morbidno debelih otrok


Z drugimi besedami, nihče ni na našem nivoju, na kolena pred Slovenci (in Slovenkami)!

Slovani imamo najboljše športnike in smo tudi fizično največji na svetu, kar se tiče povprečne višine in telesne konstitucije. Primerjava samo z letom 1990 očitno ignorira leta vmes, sicer pa so bolj relevantne primerjave z zdajšnjimi rezultati po Evropi, kjer dominiramo.

Stvari so se mogoče menjale glede na leto 1990 tudi zaradi tega, ker ljudje postajamo vse večji in mogoče fantje pri teh zgodnjih letih zato, ker so pač večji kot so bili fantje pri teh letih včasih, ne dosegajo tako dobrih rezultatov v disciplinah, ki se tičejo hitrosti in gibčnosti. Zase se spomnim, da sem bil vedno dokaj zanič v teh testih, ko sem bil še otrok, ker sem bil pač med večjimi, kasneje pa so prišli do izraza težkokategorniški atletski geni.
aparat-čik
# 28.11.2017 ob 20:28
dekleta, oziroma ženske so že po svoji anatomiji gibčnejše od fantov, oziroma moških.
Guliarth
# 29.11.2017 ob 08:12
Znajo pa igrce v nulo. Pri 14 skrivljena hrbtenica in življenje v virtuali. Starši zgrešili ste vlak. Jaz z mojim le na muzejskega iz Celja v Imeno in to brez tablice. Drug dan pa na trening nogometa. Igrišča pa seveda prazna.
Manos de Piedra
# 29.11.2017 ob 01:51
@gejzir:
"Pri telovadbi je problem, ker učitelji(ce) prvi prvi uri ne zabičajo otrokom, da je v vsaki stvari nekdo zadnji in da je vseeno, kdo je to. Tudi v profesionalnem športu ne zafrkavajo tistega, ki je v teku ali smučanju zadnjeuvrščeni."

In to bi bilo kao pozitivno sporočilo za otroke? Da je vseeno, če si zadnji?

"Na sploh je bizarno, da se telovadba ocenjuje. Ocenjevati bi se morali kvečjemu skrb za ustrezno garderobo, sodelovanje pri aktivnostih in vedenje (vključno s fair playem), ne pa to, koliko sklec ali nevemčesa nekdo zmore narediti. Nekdo, ki je npr. debel, je potem že vnaprej kaznovan oz. obsojen na slabe ocene in zaznamovan. "

Tako kot je nekdo, ki je manj inteligenten, "zaznamovan", ker dobiva slabe ocene pri drugih predmetih. Kaj naj se zdaj neha ocenjevat stvari zaradi tega?

Treba je nagradit tudi to, da so otroci v dobri fizični formi.
Manos de Piedra
# 29.11.2017 ob 02:34
Gledam študijo na SloFit... Zelo zanimive zadeve. Pohvale vsem, ki so sodelovali pri teh temeljitih študijah in jih omogočili. Škoda, da drugje po Evropi ne delajo tako temeljitih raziskav, da bi lahko naredili več primerjav z ostalimi narodi.

Tam, kjer se primerjavo da narediti, Slovenija popolnoma izdominira zahodno Evropo:

De Miguel-Etayo idr. (2014) so na podlagi rezultatov merske naloge skok v daljino z mesta iz sedmih evropskih držav izdelali centilne norme te merske naloge za otroke, že zgolj pogled na vrednosti 50. centila pa pokaže, ne le da je 50. centil rezultatov fantov v Sloveniji bistveno višji, temveč tudi, da je celo 50. centil rezultatov deklic v Sloveniji bistveno višji od 50. centila fantov iz evropskih držav (Slika 2). To pomeni, da povprečno dekle iz Slovenije v eksplozivni moči nog prekaša povprečnega fanta iz evropskih držav in ga preskoči za več kot 5 cm, povprečen fant iz Slovenije pa kar za 13 cm. [gre za otroke stare 6-9 let]

http://www.slofit.org/Portals/0/27%20sport%203-4%20priloga%20SLOfit.pdf (str. 170)

Pogledal sem, katere države točno so bile testirane v študiji "evropskih držav" in to so: Sweden, Germany, Hungary, Italy, Cyprus, Spain, Belgium and Estonia

Te države sploh niso blizu našega nivoju LOL #nakolenapredslovani

Če bi imela Slovenija enako število prebivalcev, bi gazila te države v vseh športih kot za šalo. V bistvu jih v mnogih športih prekašamo že tako ali tako. Kot Slovani pa imamo največ olimpijskih medalj.
Kazalo