Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Vlada se je na sredni dopisni seji seznanila s poročilom o finančnem poslovanju javnih zdravstvenih zavodov v prvi polovici letošnjega leta ter s podatki o čakalnih dobah in zmanjšani dostopnosti do zdravstvenih storitev. Ugotavila je obstoj resnih motenj, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema. S tem so izpolnjeni pogoji iz 63. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, da vlada določi programe storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredeli zmogljivosti, potrebne za izvajanje programa, in določi obseg sredstev.

Vlada je tako danes sprejela uredbo, s katero se določajo programi storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z uredbo so predvidena dodatna sredstva za programe mobilne enote nujnega reševalnega vozila, korekcija cen za PCR- in HAG-testiranje, 500 storitev telemedicine v primeru specialistično bolnišnične dejavnosti pri pacientih, obolelih za covidom-19 in aplikacijo zdravila za zdravljenje covida-19 remdesivir ter aplikacija monoklonskih protiteles za zdravljenje koronavirusne bolezni. Uredba predvideva tudi samodejno upoštevanje sprememb predpisov, ki posegajo na področje plač v javnem sektorju v kalkulacijah cen zdravstvenih storitev.

Sorodna novica Vlada: "Ogrožena je stabilnost zdravstvenega sistema"

Opozorila združenja zavodov

Oglasili so se ostali deležniki v zdravstvu. Direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar meni, da bo vlada zdaj splošni dogovor v zdravstvu lahko sprejela enostransko, brez sodelovanja s partnerji dogovarjanja – na eni strani z izvajalci zdravstvenih storitev in na drugi strani z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je plačnik storitev.

"Zelo nas skrbi, da ob arbitrarnem odločanju vlade glas izvajalcev ne bo dovolj slišan in da izkušnje izvajalcev ne bodo vključene v odločitve na končni ravni," je opozoril.

Ob tem v združenju po besedah Pintarja poudarjajo, da proces dogovarjanja med izvajalci zdravstvenih storitev na eni in plačniki zdravstvenih storitev na drugi strani ni "slovenski izum, ampak stalnica večine razvitih zdravstvenih sistemov".

Ne glede na to, da ima vlada možnost o vseh spremembah splošnega dogovora odločati avtonomno, so v združenju pripravljeni dejavno sodelovati in pomagati, da bi prišli do rešitev, ki bodo najboljše za uporabnike zdravstvenih storitev in tudi izvajalce.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

ZSSS: Vlada naj ne zmanjšuje pravic

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so na vlado in ministrstvo za zdravje glede načrtovanega interventnega programa naslovili poziv.

ZSSS vlado poziva, naj ob tem ne zmanjša nabora in obsega pravic delavcev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zveza predlaga, da vlada z interventnim programom ne ukine pooblastil organov upravljanja ZZZS-ja, v katerih so predstavniki plačnikov prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, pa tudi predstavniki delavcev kot aktivnih zavarovancev. Ob tem so poudarili, da bo ZSSS z vsemi zakonitimi sredstvi v imenu delavcev in aktivnih zavarovancev tudi v prihodnje branil zdravstvo in socialno državo.

Sorodna novica Interventni zakon naj bi med drugim prinesel podatke o čakalnih dobah v zdravstvu

Vlada naj ne omogoča privatizacije javnega zdravstva in obveznega zdravstvenega zavarovanja v nasprotju z javnim interesom, so jo pozvali.

Kot so še zapisali, jih veseli, da je vlada slišala njihove pozive k večji učinkovitosti ukrepanja, so pa prepričani, da nujno potrebna reforma ne sme posegati v načela socialne države in solidarnosti ter zmanjševati obsega in kakovosti storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Minister miri, da ne bodo določali nobenih storitev

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je po seji vlade zagotovil, da vlada ne bo dajala nobenih navodil o cenah v zdravstvenem prostoru. "Vsi lahko delajo, kolikor zmorejo in so organizacijsko sposobni – torej več kot 100 odstotkov, kar je bilo sklenjeno. Ni pa vlada določala, kdo mora delati koliko in kaj," je poudaril. Prav tako bodo imela poslovodstva zdravstvenih zavodov možnost nagrajevanja ob v celoti opravljenih storitvah.

Povedal je tudi, da pričakuje, da bodo do konca septembra imeli urejene čakalne sezname, januarja pa da se bodo videli že prvi rezultati skrajševanja čakalnih vrst. "Storitve v sistemu bodo plačane takrat, ko bo znano, kdo je storitev opravil. Jasna bo tudi sled, kam je denar šel," je zatrdil.

Po njegovih besedah bodo do konca leta e-seznami, e-zdravje in e-naročanje povsem delovali. "Januarja tako ne bo več fiktivnih čakalnih vrst, ampak bomo točno vedeli, koliko bolnikov čaka za katero zdravstveno storitev," je še napovedal.