V Sloveniji si je omejevanje prometa z dizelskimi avtomobili predstavljati še veliko težje, saj javni potniški promet, bodisi avtobusni bodisi železniški, ne omogoča dovolj hitrega prevoza potnikov od točke A do točke B. Foto: EPA
V Sloveniji si je omejevanje prometa z dizelskimi avtomobili predstavljati še veliko težje, saj javni potniški promet, bodisi avtobusni bodisi železniški, ne omogoča dovolj hitrega prevoza potnikov od točke A do točke B. Foto: EPA
Verjetnost je večja, da bo rabljen dizelski avto, kljub motorju Euro 6, v prihodnosti izgubljal več. A vprašanje je, koliko več? Foto: EPA
Sodobni dizelski motorji (Euro 6) so lahko enako čisti ali enako umazani ali celo manj kot bencinski. Foto: EPA
Vsak se mora vprašati, ali res potrebuje dizelsko vozilo? Poglaviten razlog je število prevoženih kilometrov na leto. Če jih prevozimo veliko, vsaj 20 do 25 tisoč, potem je dizelski avtomobil še vedno smiselna izbira. Foto: EPA

V Nemčiji je odločitev že pustila posledice. Zanimanje za dizelska vozila je padlo, tako kot je padla vrednost rabljenim dizlom. Kaj nemška odločitev pomeni za slovenskega voznika? V Avtomobilnosti smo si postavili tri ključna vprašanja.

Zvezno upravno sodišče v Leipzigu je odločilo, da so prepovedi starejših dizelskih vozil v nemških mestnih središčih zakonite, saj gre za ukrep, namenjen izboljšanju kakovosti zraka, a je Stuttgartu in Düsseldorfu naložilo revizijo okoljskih načrtov.

Po odločitvi sodišča lahko mesta o prepovedi prometa odločajo samostojno, morajo pa upoštevati smernice, kot je načelo sorazmernosti. Zaradi tega morajo prepoved uvesti postopno, zagotoviti pa morajo tudi izjeme za določena vozila.

Postavili smo si tri vprašanja
Lastnike dizelskih vozil so že pred razglasitvijo sodbe opozarjali, da bi lahko pritrditev prepovedi dizelskih vozil močno znižala cene rabljenih vozil s takšnim motorjem. Da je treba pričakovati "določene izgube vrednosti", je dejal tudi predsedujoči sodnik Andreas Korbmacher. V Nemčiji bi lahko odločitev sodišča prizadela kar 15 milijonov lastnikov dizelskih vozil, ki ne dosegajo standarda Euro5. Kaj to pomeni za slovenskega kupca?

V Avtomobilnosti smo si v povezavi z dizli postavili tri pomembna vprašanja? Prvo, ali naj še kupim dizla in zakaj? Drugo, imam nov dizelski avto, kaj to pomeni za njegovo vrednost čez pet do sedem let? In tretje, kaj bo s 15 milijonov dizelskih vozil, med katerimi bo veliko takih, ki se jih bodo Nemci želeli čim prej znebiti. Bodo romali v Slovenijo in ali je to lahko ugoden nakup za slovenskega voznika?

Stari dizli na Balkan in tudi v Slovenijo
V povezavi z zadnjim vprašanjem je jasno, da bodo stari nemški dizli pristali na Poljskem, Češkem, Slovaškem ter še bolj vzhodno in bolj južno. Veliko naj bi jih romalo na Balkan, nekaj pa verjetno tudi v Slovenijo. Na to kažejo nemški podatki, saj so prodajalci rabljenih vozil že pred odločitvijo sodišča za prodajo dizelskega vozila v primerjavi z bencinskim porabili za petino več časa. Ker je čas enako denar, imajo posledično s prodajo dizelskih vozil tudi veliko več stroškov. Motor Talk je pred časom poročal, da pri nemški prodajalcih rabljenih avtomobilov stoji več kot 300 tisoč vozil z dizelskimi motorji.

Dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije Polona Fijavž je za Val 202 dejala, da se bodo stari dizli premaknili tudi v Slovenijo in na Balkan. Nemci omenjajo tudi razgradnjo vozil ali posodobitev dizelskih motorjev po standardu Euro 5 ali Euro 4, kar pa bi pomenilo na desetine milijard evrov stroškov, kar pa skoraj zagotovo ne pride v poštev.

"Cene rabljenim dizelskim avtomobilom so v Nemčiji že močno padle in še bodo," pravi avtomobilski strokovnjak in avtor Avtomobilnosti Andrej Brglez, ki je prepričan, da bodo nemški dizli v tem trenutku predstavljali privlačen nakup za Poljake, Čehe, Hrvate, Srbe, Bošnjake in ne nazadnje tudi Slovence. Kot je znano, se je na našem trgu vse od osamosvojitve vozni park močno povečal, a hkrati zaradi upada gospodarske rasti zastal v pomlajevanju, tako se je povprečna starost osebnih vozil s 6,8 leta v letu 1992 povečala na 9,4 leta v letu 2014. To tako z okoljskega kot varnostnega vidika (starejši avtomobili imajo nižjo raven varnosti) ni dobro, a hkrati je na mestu vprašanje, ali je pomlajevanje relativno starega domačega voznega parka z nekaj mlajšimi nemškimi, po novem ugodno cenejšimi rizičnimi dizli v resnici dobra usmeritev. "Seveda je sporno, da tisto, kar onesnažuje mesta v Nemčiji, pripeljemo zdaj v naša ali katera koli druga mesta na svetu, če smo že pri tem, po drugi strani pa si ne smemo zatiskati oči pred realno sliko. V naših, kaj šele bolj južnih in vzhodnih mestih, je trenutno na cestah po večini še starejši, tehnološko še bolj zastarel ter za dihala in zdravje človeka nasploh bolj nevaren avtomobilski vozni park," pravi Brglez.

Stara dizelska tehnologija je strupena
Dodaja, da bi morale v tem tisočletju vse dovolj bogate družbe razmišljati in predvsem tudi ukrepati bolj odgovorno. "Stara dizelska tehnologija je zdaj še na nov način uradno prepoznana kot zdravstveno in ekološko tako nevarna, da jo je treba umakniti iz mestnih jeder,“ pravi Brglez in poudari, da vozila s takim pogonom ne sodijo v nobena mestna jedra, ne zgolj v jedra najbogatejših mest. Zato meni, da jih je treba postopoma povsem izločati iz uporabe, se pravi razgraditi. Lastnikom teh vozil je treba ponuditi privlačne oblike pomoči, s katerimi se bodo lahko lažje približali nakupu ustreznega sodobnejšega in okoljsko sprejemljivejšega vozila. Lahko tudi dizelskega.

To dodatno povečuje prodajo novih avtomobilov, kar bi moralo biti proizvajalcem in državam, kjer ti delujejo, všeč. Seveda to ne pomeni prehoda v drugačno obliko mobilnosti ali družbo brez avtomobilov na fosilna goriva, kar bi bil resnično potreben preskok. Bodimo realni, pri nas si večina tistih, ki danes vozijo 10 in več let stara vozila, verjetno ne more privoščiti zamenjave svojega vozila z dragim električnim ali hibridnim. Pa še nekaj je pomembno, mnogim uporabnikom njihov trenutni dizel, kaj šele malo mlajši iz Nemčije ki jim zdaj cena dnevno pada, omogoča, da na mesec opravijo vse mobilnostne potrebe z na primer enim rezervoarjem goriva in za recimo 60 evrov. To so prednosti dizla, ki ta trenutek za lastnike dizlov, še posebej tistih, ki na mesec opravijo veliko kilometrov, ostajajo nespremenjene.

S primerljivo velikim, močnim in starim bencinskim avtom, bi jih enaka mesečna mobilnost verjetno stala še enkrat več, za to je ugoden nakup malo mlajšega dizla iz Nemčije tudi za veliko naših kupcev zagotovo zanimiva možnost za zamenjavo svojega trenutnega avtomobila. Seveda govorimo o porabi in onesnaževanju dizelskih in bencinskih avtomobilov starejšega datuma, pri sodobnih bencinskih in dizelskih motorjih je razlika v porabi pri istih modelih že skoraj popolnoma zanemarljiva. "Prav zato in zaradi pričakovanih večjih izgub vrednosti dizelskih avtomobilov pri prodaji rabljenih se bo njihov delež v prodaji tudi v prihodnjih letih zmanjševal", zaključuje razmišljanje Brglez.

V Franciji že močno padlo zanimanje za dizelska vozila
Francija je bila med največjimi zagovornicami razvoja dizelskih avtomobilov, nato pa so, potem ko so morali tudi v Parizu začeti omejevati promet zaradi onesnaženosti ozračja, obrnili ploščo in ponudili tudi do 10 tisoč evrov nadomestila pri menjavi dizelskega za električno vozilo. Francoski finančni minister Bruno Le Maire je tudi napovedal, da bodo uvedli davke na dizelsko gorivo v vrednosti treh centov na liter, s čimer bodo dosegli enakomernost z obdavčitvijo bencina. Tržni delež dizelskih vozil se je v Franciji leta 2017 v primerjavi z letom 2012 zmanjšal s 73 na 47 odstotkov. Če bodo "umazani dizli" res pristali v Sloveniji, lahko to tudi resno ogrozi smernice države o znižanju škodljivih emisij iz prometa. Vladna strategija določa, da bo do leta 2030 med osebnimi vozili vsaj 17 odstotkov električnih vozil oziroma priključnih hibridov, kar pomeni skupno 200.000 vozil.

Ne gre se čuditi, če po tovrstnih številkah in najavah mest po vsej Evropi o omejitvah vožnje za dizelska vozila poslušamo najave avtomobilskih proizvajalcev, da pri večini modelov ne bo več različic z dizelskimi motorji. Predvsem za vozila v rangu renault megana oziroma VW golf in nižje. A dizel ima svoje prednosti, zaradi katerih je še vedno priljubljen med kupci, nad njim pa za zdaj še niso dvignili rok vsi. Vodja evropske Mazde Motor Europe Jeffrey H. Guyton je v pogovoru za oddajo Avtomobilnost na avtomobilskem salonu v Los Angelesu lani poudaril, da imajo motorji z notranjim izgorevanjem še vedno svetlo prihodnost. Drugače naj bi menili pri FCA Fiat Chrysler Automobiles. Financial Times, ki se je skliceval na vir blizu odločevalcev v podjetju, seznanjen s strateškimi odločitvami, da naj od leta 2022 v vozilih alfa romeo in fiat ne bi bilo več dizelskih motorjev. Volvo v svojih vozilih že kmalu naj ne bi več imel niti motorjev na notranje izgorevanje.

Z gotovostjo lahko torej napovemo, da se bodo tudi sodobni dizli umikali. To namigujejo sami proizvajalci vozil, s tem pa bo padala tudi njihova vredost.

"Verjetnost je večja, da bo rabljen dizelski avto, kljub motorju Euro 6, v prihodnosti izgubljal več," še dodaja sogovornik. A vprašanje je, koliko več? Tudi po tem, ko je sodišče v Nemčiji prižgalo zeleno luč za omejevanje vožnje dizelskih vozil in je bilo jasno, da lahko nastanejo posledice, je nemška kanclerka Angela Merkel v prvem odzivu dejala, da se odločitev nanaša na mesta, ki res potrebujejo intenzivne ukrepe. "Res pa ne gre za celotne mestne površine in vse lastnike avtomobilov v Nemčiji," je pomirila javnost in nemško avtomobilsko industrijo.

V Sloveniji je veliko ljudi odvisnih od lastnega vozila
V Sloveniji si je omejevanje prometa z dizelskimi avtomobili še veliko težje predstavljati, saj javni potniški promet, bodisi avtobusni bodisi železniški, ne omogoča dovolj hitrega prevoza potnikov od točke A do točke B. V Sloveniji je avto zaradi slabega javnega potniškega prometa nuja, da prideš pravočasno v službo, vrtec, na delo, sploh če prihajaš na delo s podeželja v mesto. Za to so morebitni ukrepi omejitve dostopa v mestno jedro za naše župane verjetno enako težki kot za vse druge v podobnih nemških in drugih mestih s slabo razvitim javnim potniškim prometom.

Mesta, kot je na primer Ljubljana, ki živijo od prebivalcev satelitskih krajev in naselji, so pred velikim izzivom, saj morajo tem prebivalcem omogočiti dnevno časovno-prostorske migracije, ki bodo zanje časovno in ekonomsko vsej enako privlačne, kot so danes zanje poti z avtom. Take rešitve pa praviloma zahtevajo tudi večje infrastrukturne projekte, ki pa pogosto presegajo mestne okvire in tako niso več v rokah zgolj županov. Tudi za to bo zelo zanimivo v prihodnjih mesecih ali nemara prej letih opazovati, kakšne modele implementacije bodo uvajala različna nemška mesta, saj to niso ne lahki ne poceni in verjetno tudi ne vedno politično privlačni ukrepi.