V Sloveniji imamo več kot 1,1 milijona osebnih avtomobilov. Z avtom opravimo kar 68 odstotkov vseh poti, večinoma pa se vozimo sami. Foto: Danijel Poslek
V Sloveniji imamo več kot 1,1 milijona osebnih avtomobilov. Z avtom opravimo kar 68 odstotkov vseh poti, večinoma pa se vozimo sami. Foto: Danijel Poslek

Skupaj bi lahko prišli v službo hitreje kot tisti, ki se pelje v vozilu sam.

Ideja ni nova. V ZDA in še kje drugje jo poznajo že vrsto let. Da bi preprečili, da bi se v službo vozila po ena oseba v avtomobilu, so izumili različne izraze za vozne pasove in ceste, ki so namenjeni zgolj tistim vozilom, v katerih sedi več oseb.

Manjša gneča in manj emisij
S tem naj bi "ubili več muh na en mah". Politiki in lokalne oblasti v ZDA spodbujajo uvedbo voznih pasov za vozila z več osebami zato, ker jim na ta način ob vse gostejšem prometu ni treba širiti cest in graditi novih pasov. Hkrati naj bi s spodbujanjem souporabe avtomobilov, kar je le en izmed izrazov, dosegli zmanjšanje zastojev, hkrati naj bi z zmanjšanjem števila vozil na cesti zmanjšali izpuste emisij CO2 in drugih škodljivih plinov v ozračje.

Povprečna dolžina vožnje z avtomobili je v Sloveniji le 3,2 kilometra. Večino poti bi lahko namesto z avtomobilom opravili peš ali s kolesom. Foto: Reuters
Povprečna dolžina vožnje z avtomobili je v Sloveniji le 3,2 kilometra. Večino poti bi lahko namesto z avtomobilom opravili peš ali s kolesom. Foto: Reuters

V osnovi bi lahko rekli, da lahko samo z dodajanjem potnikov v vozila rešimo marsikatero težavo, potniki pa so nagrajeni s hitrejšim in prijetnejšim prevozom do službe brez daljšega stanja v kolonah na pasovih za vozila z zgolj voznikom.
Vendar vse le ni rožnato. Kot Američani ugotavljajo v študiji, je nenavadna stvar pri tovrstnih voznih pasovih ta, da jih vozniki uporabljajo le, če so manj obremenjeni od drugih avtocestnih pasov. Američani se soočajo s paradoksom, bolj učinkovit je pas za souporabo, večja je gneča na njem in vozniki zavijajo na splošne vozne pasove.

Hitre pasove poznamo tudi v Ljubljani
Podobne pasove pravzaprav poznamo tudi pri nas, v Ljubljani. Pravimo mu rumeni pas, ki je ekskluzivno namenjen vožnji avtobusov in taksijev, s čimer Mestna občina Ljubljana spodbuja uporabo javnega potniškega prometa. "Vsekakor so rumeni pasovi, skupaj s številnimi drugimi ukrepi na področju trajnostne mobilnosti v Ljubljani. Po uvedbi rumenih pasov so avtobusi LPP-ja pridobili od 3 do 5 minut ravno zaradi prednosti, ki jim jo omogočajo rumeni pasovi. Tako so lahko avtobusi bolj točni in še bolj zanesljivi, s čimer zagotavljamo kakovosten javni prevoz," so po uvedbi rumenih pasov izračunali na MOL-u.

Hitri pasovi za vozila z več potnikov so že ustaljena navada v ZDA. Foto: EPA
Hitri pasovi za vozila z več potnikov so že ustaljena navada v ZDA. Foto: EPA

Tovrstni pasovi v resničnosti prinašajo hitrejšo vožnjo, zato vas v novi anketi Avtomobilnosti sprašujemo: Bi podprli prepoved vožnje po levem pasu za solovoznike? Sodelujte.

Za alkoholne ključavnice
V zadnji anketi smo vas spraševali: Ali se vam zdi uvedba sistema alkoholnih ključavnic smiselna? Glasovalo vas je več kot 1.200. Velika večina, kar 75 odstotkov, vas je odgovorila pozitivno, proti vgradnji alkoholnih ključavnic v vozila pa vas je bila zgolj četrtina.