Čeprav je t. i. travell assist zgolj prototip vožnje prihodnosti, pa so naši testni vozniki po vožnji z novim passatom videli tudi že popolnoma praktične koristi za današnje čase. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Zakaj smo se tokrat odločili v ospredje postaviti asistenčne sisteme in povabiti bralce, da jih skupaj z nami preizkusijo. Tudi zato, ker so nedavno v Evropskem svetu prižgali zeleno luč tehnologijam, ki jih bodo morala od leta 2022 naprej imeti vsa serijska vozila, če bodo želela biti skladna s homologacijo.

Novi avtomobili, ki jih bomo kupili od leta 2022 naprej, bodo morali tako imeti vgrajene sisteme, ki zmorejo samodejno zavirati v sili, znati bodo morali vzdrževati vozilo znotraj voznega pasu in imeti bodo morali tudi zapisovalnik podatkov o vožnji. Med obveznimi sistemi bo tudi inteligentni sistem za uravnavanje hitrosti s funkcijo prilagajanja hitrosti trenutni omejitvi, pa vzvratna kamera in sistem, ki prepoznava utrujenost voznika.

Izbrani testni vozniki se na avtocesti niso dotikali zavore ali stopalke za plin, opazovati so morali prometno signalizacijo, prepričali so se, kako že danes avto vnaprej predvideva, ali sledi ovinek, križišče, krožišče, in temu prilagodi potovalno hitrost. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Skrbno smo izbrali testne zajčke
Vse to in še več ima in že danes ponuja VW passat, ki smo ga skupaj z bralci MMC-ja preizkušali na delavnici.

Tokratni testni vozniki so bili nadpovprečno izkušeni uporabniki radarskih tempomatov in drugih asistenčnih sistemov.

Štefan Kodila, osebni asistent, je povedal, zakaj se je prijavil na delavnico: "Ko se ti dvakrat, trikrat ali večkrat zgodi, da te taki asistenčni sistemi rešijo pred skoraj gotovo prometno nesrečo, potem veš, kaj pomeni, če te tehnologije imaš."

Blaž Goreflnik, pri Volkswagnu zadolžen za marketing, nam je pojasnil, da so bili vozniki v preteklosti odvisni od radijskih RDS-obvestil, zdaj pa prihajajo informacije o zastojih, prometnih nesrečah prek spleta. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Jernej Zobec, pravnik, že zdaj s koristjo uporablja asistenčne sisteme v svojem vozilu: "Ko se začne enkrat kolona na avtocesti, so ti sistemi prava odrešitev." A vsemogočni po njegovem mnenju vseeno niso: "Vedno se najdejo vsiljivci, nestrpneži, ki ne znajo spoštovati varnostne razdalje, kot jo zna radarski tempomat, taki mi kvarijo dan."

Ko ne vozi avta, vozi tank
Pavle Rančigaj, voznik tanka M84, je tudi sam lastnik passata, sicer nekoliko starejšega letnika (2015), ki že ima radarski tempomat: "Vklopim ga na Vranskem, ko na izvozu za Postojno stisnem zavoro, se izklopi," pravi, vmes pa samo mirno krmili vozilo in nadzoruje dogajanje v prometu. Pravi, da pri starem sistemu avto ne bo zaznal, da sledi ovinek. "Primoran si sam zavirati in zasukati volan, ta pa se lepo ustavi pred krožiščem, sam spelje, ko zapelješ na avtocestni izvoz, sam začne zavirati."

Vozilo je opremljeno z modulom, ki je shranjen nekje pod armaturno ploščo, v njej je vgrajena kartica SIM, ki zagotavlja prenos podatkov. Če pa bi stranka na primer želela poslušati spletni radio, mora za to vzpostaviti svojo lastno prometno povezavo prek mobilno dostopne točke. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Asistenčni sistemi so že močno napredovali
Passatove tehnologije je preizkušal tudi Jernej Lekše, ki je razvijalec spletnih aplikacij: "Sam pogosto elektronsko podrt volan izključim, ker deluje sunkovito, aktivni avtomat pa preveč zavira. Na prenovljenem passatu pa je to popolnoma druga pesem, lahko rečemo poezija."

Marko Bečaj, inženir elektroenergetike, se je navduševal nad radarskim tempomatom: "Vzpostaviš varnostno razdaljo, na primer malo bolj na daleč od vozila spredaj, in avto vozi sam. Stopalko za plin sem uporabil samo dvakrat, ko sem se vključeval na avtocesto in je zadaj prihajal tovornjak."

Vozilo ve, kaj sledi pred in za ovinkom
Še nekaj so po večini prvič spoznali naši izbrani testni vozniki. Passat je bral začrtano pot s pomočjo navigacijskih kart. Vedno je vedel, kaj sledi na poti, in je pred križiščem, kjer smo zavili, sam zmanjševal hitrost.
"Super pripomoček, ampak znaka stop na prepozna. V teoriji mi je to zelo všeč, v praksi pa je nekaj pomanjkljivosti. Ni še zrel, da mu popolnoma prepustiš nadzor," pravi Bečaj.

Brane Nastran, vodja Prometnoinformacijskega centra pri Darsu, nam je povedal, da v vozilu, ki ima internetno povezavo in zemljevide, dobi voznik hipno informacijo o nepredvidenem dogodku, ko je ta vnesen v sistem Prometnoinformacijskega centra. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Robert Peterlin, vodja vzdrževanja dolenjske avtoceste, se je na testiranju sam prepričal, kako pomembno je, da vzdrževalci vzdržujejo črte na cestišču, ki jih kamera na vetrobranskem steklu prebira. To je ključnega pomena za delovanje sistemov, ki so že množično prisotni v avtomobilih.

Sisteme smo preizkušali v zahtevnih vremenskih razmerah
Tokrat so bili pogoji za testiranje kot nalašč, saj je deževalo, zato smo preizkusili, kako sistem deluje v slabih vremenskih razmerah. Bila je difuzna svetloba, dež. Na neki način je bila dobra simulacija, kako delujejo v slabih svetlobnih pogojih.

Izkušnjo po testiranju je strnil tudi Matej Bučar, strokovnjak za informacijsko varnost: "Moje dosedanje izkušnje so, da je sistem prepoznal prometne znake in jih je samo izpisal. Nobena akcija ni sledila temu. Na tem testiranju pa sem videl, da zdaj sledi akcija."

Kaj so še povedali, pa si poglejte v videoreportaži iz oddaje Avtomobilnost.