Preizkusili smo turbobencinsko različico, tisti, ki pogrešajo dizla, pa lahko zdaj izberejo bencinski hibrid. Foto: MMC RTV SLO/David Šavli

CR-V je eden prvih SUV-jev, ki smo jih dobili v Evropi, bilo je to sredi devetdesetih let, a tedanji CR-V-ji so bili drugačni.

Recimo, da so bili veliko bolj terenski, pa čeprav je to pravzaprav bistroumni nesmisel, kajti Hondina tedanja noviteta je bil pravzaprav cestni, ne pa terenski značaj. A tako je, današnji terenci, pardon današnji SUV-ji, so praktično popolnoma cestni avtomobili, pogosto brez štirikolesnega pogona, duh Amerike je namreč popolnoma osvojil Evropo, ah kaj Evropo, kar cel svet je že ameriško SUV-jevski.
Kot avto iz ameriških reklam
Duh Amerike se kaže v tem, da so SUV-ji pravzaprav novi družinski avtomobili, v stereotipih se v njih po predmestjih vozijo mamice, tipična pot pa je do bližnje telovadnice, kjer njen otrok trenira bejzbol. No, CR-V je tipičen avto za takšno reklamo in to svojo vlogo opravlja dobro. Ponuja namreč izredno veliko prostora, spredaj, zadaj in v prtljažniku, navdušila nas je tudi velikost predala v naslonu za roko.

Karoserija v grobem ohranja obliko predhodnega modela. Sprednji del povzema obliko drugih novejših hišnih modelov, zadek pa prinaša malce drznejše luči v obliki črke L. Foto: MMC RTV SLO/David Šavli

Toda navdušenje kljub vsemu ni brez zadržkov, ki jih velika večina ne bo nikoli zaznala, a vseeno ne prezrimo, da trije potniki zadaj ne bodo srečni, klop je namreč oblikovana tako, da sredinskega potnika pas reže v vrata in otroškega sedeža tja ne boste mogli pripeti. In če se pogosto menjata voznika, priporočamo, da dokupite električno nastavljanje sedeža, vzvod za naslonjalo ni natančen.
Udoben na vseh podlagah
Toda potem je na vrsti vožnja. In ta je nadvse udobna, avto luknje požira vrhunsko, ampak res vrhunsko, kar se še posebej izkaže na makadamih, ki so očitno za CR-V-ja ostali naravni habitat kljub današnji popolnoma asfaltni namembnosti. In požiranje cestnih napak se izkaže tudi med dinamično vožnjo, kjer je avto mehek, a vseeno nadpovprečno miren in stabilen. Kljub temu CR-V-ja dinamičnim voznikom ne priporočamo, kajti volanski obroč je treba veliko bolj zavrteti, kot smo danes vajeni.

Najopaznejši element na novi armaturni plošči predstavljata 17,8-centimetrski (7-palčni) zaslon na instrumentni plošči namesto klasičnih merilnikov in še eden, enake velikosti, za multimedijsko napravo na sredinski konzoli. Foto: MMC RTV SLO/David Šavli

Za križarjenje po predmestju
A potem je tukaj motor, to je področje, ki ga Honda popolnoma obvlada – in čeprav se je izkazala tudi z dizli, so bencinski motorji vendarle tisti, po katerih je ta znamka znana. Tokrat so v CR-V-ja vgradili razmeroma majhen motor, 1,5-litrski bencinski turbo štirivaljnik, vsekakor manjši motor, kot bi pričakovali glede na izkušnje … Doslej smo namreč v takšnih SUV-jih vozili kvečjemu dvolitrske dizle. No, mali bencinski motor je prijazna, lakotna izbira, sploh v kombinaciji z neskončnostopenjskim samodejnim menjalnikom CVT, s katerim ta honda spet malce zadiši po neki drugi celini.

Povprečna poraba bencina na našem testnem krogu je bila 8,3 litra na 100 prevoženih kilometrov. Foto: MMC RTV SLO/David Šavli

Toda poraba bo jasno povedala, da temu avtu najbolj ustreza lahkotno križarjenje po predmestjih … Če je precej dobrih osem litrov bencina za sto kilometrov umirjene vožnje nekako še sprejemljivih, pa vsakršna dinamika denarnico prazni z mnogo hitrejšim, se pravi dvoštevilčnim tempom. Stereotipi torej držijo – CR-V-je avto z jasno določeno ciljno skupino kupcev.
Test avtomobila si lahko pogledate tudi v videoprispevku iz oddaje Avtomobilnost, ki se na male zaslone spet vrača meseca septembra.