Foto: Arhiv Nika Zupanc

Plastiko so začeli proizvajati leta 1950, do danes pa nam je uspelo pridelati in uporabiti že 8,3 milijarde ton plastičnih izdelkov. Navdušenje nad plastiko se je razširilo zaradi njene obstojnosti, uporabnosti in cenovne dostopnosti – če se uniči, pač kupiš novo. Težavica nastopi, ker ta supermaterial ni biorazgradljiv, to pomeni, da ne razpade, in to nikoli. Edina možnost za njeno popolno uničenje je segrevanje do izjemno visokih temperatur, kar pa znova sproža pomisleke glede zdravja ljudi in onesnaževanja zraka.

Reke, največje onesnaževalke oceanov

Druga težavica pa je, da so največje onesnaževalke oceanov reke, deset rek, če smo natančni, ki so daleč stran od Slovenije in mislimo, da nimamo nič z njimi in njihovo onesnaženostjo, pa čeprav ravno ob teh rekah delujejo tovarne, ki proizvajajo izdelke iz te poceni surovine za evropska in tudi slovenska podjetja.

To so; indonezijska reka Citarum, kitajska reka Jangce, najdaljša reka v Pakistanu Ind, tretja najdaljša reka v Aziji, ki ji pravijo tudi zibelka življenja – Rumena reka, reka Marilao na Filipinih, reka Sarno v Italiji, Niger v zahodni Afriki, božanska mati ali reka Ganges v Indiji, reka Buribang v Bangladešu in ameriška reka Mississipi.

Na plažah največ plastenk in pokrovčkov

Plastenke in pokrovčki, cigaretni ogorki, vatirane palčke za ušesa, embalaža in ovoj ter plastične vrečke sestavljajo skupino petih najpogostejših predmetov za enkratno uporabo, ki ležijo na obalah, kažejo podatki Evropskega parlamenta.

Tako lahko le nemočno opazujemo mrtve kite s polnim želodcem plastičnih vrečk, ki umrejo lačni, saj jim dajejo smeti v želodcu občutek sitosti, posnetke tihooceanskega otoka smeti med Havaji in Kalifornijo, ki je velik kot manjša celina; njegova površina je 8 milijonov kvadratnih kilometrov, globina pa do 30 metrov, v njem pa živi fitoplankton, hrana kitov in meduz. Mikroplastika se iz morskega življenja prenaša po prehranjevalni verigi na naše krožnike, zato niti ni presenetljiva novica, da so avstrijski znanstveniki v vzorcih človeškega blata letos prvič odkrili mikroplastiko.

EU z letom 2021 prepoveduje tudi plastične slamice

Kaj lahko torej naredi posameznik, če je na Zemlji 7 milijard ljudi? Malo, a hkrati veliko, verjetno se ne bomo zanašali le na gosenice, ki jedo plastiko, mar ne? Še več pa lahko naredi politika, kot je z nedavno potrjeno direktivo evropskih poslancev, da z letom 2021 v državah EU-ja prepovedo prodajo 10 različnih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, med njimi plastični pribor, krožnike, slamice, vatirane palčke za ušesa, palčke za balone.

Res potrebujete toliko stvari?

Nekatera slovenska podjetja in industrijski oblikovalci se že nekaj časa trudijo iskati rešitve v trajnostnih izdelkih in v recikliranju plastike. Letošnji izstopajoči projekt je zagotovo Pečeno pohištvo avtoric Nine Mršnik in Nuše Jelenec, ki sta embalažo od šamponov in kozmetike dobesedno spekli v opekaču in iz tega naredili pohištvo. Ali kot je dejal Matej Feguš (Donar): "Predvsem bi se morali ukvarjati z zmanjšano porabo materialov in izdelkov, kar zahteva korenite spremembe pri uporabniškem razmišljanju, saj je trenutno na pohodu agresivno potrošništvo in ustvarjanje izdelkov, ki v kratkem času postanejo smeti."

DESKA IZ LANENIH VLAKEN: Nika Zupanc za Flikka Boards

Foto: Arhiv Nika Zupanc

Mednarodno priznana slovenska industrijska oblikovalka Nika Zupanc, sicer aktivna športnica, je letos sodelovala z ljubljanskim podjetjem Flikka Boards, ki je izjemno cenjeno med deskarji na veter po vsem svetu. Nika je oblikovala prav posebno desko s svojim prepoznavnim motivom cvetja, sama deska pa je izdelana v skladu z ekološkimi smernicami iz stisnjenih lanenih vlaken in reciklirane polistirenske pene (EPS) ter rastlinske epoksidne smole SuperSap, pri čemer je ekološki lan pridelan v skladu z evropsko smernico.

STOL IZ RECIKLIRANE PLASTIKE: Donar: stol Nico Less

Foto: Donar

Podjetje Donar se že nekaj časa intenzivno ukvarja z izdelavo izdelkov iz trajnostnih materialov, katerih dodana vrednost je estetika. Stol Nico Less in Nico LessW11, ki sta poklon velikemu slovenskemu industrijskemu oblikovalcu Niku Kralju, sta bila narejena v oblikovalskem studiu Primoža Jeza, izdelana pa sta iz plastike! Dobesedno, recikliran filc, iz katerega sta narejena stola, je izdelan iz med 60 in 70 odstotki reciklirane plastike, ki bi sicer končala v sežigalnici. Kot je dejal direktor podjetja Matej Feguš, želijo s tem izdelkom poleg opozarjanja na recikliranje predvsem "ozaveščati in izobraževati javnost o pomembnosti zmanjševanja uporabe plastičnih proizvodov, ponovni uporabi izdelkov ter trajnostnem načrtovanju ali oblikovanju pri prehodu v zeleno oziroma krožno gospodarstvo."

POHIŠTVO IZ EMBALAŽE ŠAMPONA: Pečeno pohištvo

Foto: Pečeno pohištvo

Nina Mršnik, glavna ustvarjalka Kobeiagi Kilims, in Nuša Jelenec, ki se ukvarja z oblikovanjem interjerjev in izdelkov, sta izvedli odličen projekt, ki zagotovo spada med izstopajoče projekte letošnjega leta. Ko sta nekje prebrali, da se HDPE-plastika, v kateri je shranjena negovalna kozmetika, topi na nizki temperaturi, sta informacijo uporabili tako, da sta zrezali embalažo šampona in jo na papirju za peko stopili kar v opekaču za toast.

Ker je bil "domači projekt" uspešen, sta izdelali večji pekač, v katerem lahko stopita tudi do 40 kilogramov plastike. Z uporabo različnih koščkov plastike dobita plošče barvitih vzorcev, ki zelo spominjajo na marmor ali terazzo, nato pa jih le oblikujeta, kot se to naredi z lesom, in sestavita izdelke, kot so mize, stoli, klopi, obešalniki, korita za rože in police.

"Trenutno naju zanima najin vpliv na okolje oziroma kaj vse in koliko snovi se sprošča ob procesu topljenja plastike. Če bova ugotovili, da je izdelava plošč nekaj, kar je smiselno tudi z okoljskega vidika, bova začeli izdelovati plošče za naročnike, ki si bodo iz njih sami naredili izdelke. Sicer pa načrtujeva tudi izdelavo lastne kolekcije pohištva," sta pojasnili za MMC.

OBLAČILA IZ RECIKLIRANE PLASTIKE: Matea Benedetti

Foto: Mateja Benedetti

Modna oblikovalka Mateja Benedetti se je podala na pogumno pot trajnostnih izdelkov, saj so vsa njena oblačila izdelana iz naravnih materialov, tudi usnje, ki je izdelano iz ananasa in jabolk, ki so mešani s poliuretanom oziroma reciklirano plastiko. Kot alternativo slonovini uporablja ekvadorski orešček, sicer pa uporablja tudi ekološko svilo, ekološki bombaž, konopljo, bambus in tencel.

PTIČJA KRMILNICA IZ BIORAZGRADLJIVE PLASTIKE: Aklih

Foto: Aklih

Skupina mladih nadobudnih oblikovalcev je prvič opozorila nase na Top idejah z interaktivno klopjo, kmalu pa so se usmerili tudi v 3D-tiskanje. Kot enega prvih izdelkov so izdelali ptičjo krmilnico Birdy in svetilko Cup, ki je izdelana iz biorazgradljive PLA-plastike z dodanimi lesenimi borovimi vlakni. Kot pravijo, biorazgradljiva plastika predstavlja dobro alternativo običajni plastiki, kar pa ne pomeni, da bo proizvod po določenem času razpadel ali da ga po končni uporabi ni treba ločeno odlagati. "Biorazgradljivo PLA-plastiko je mogoče s pravilnimi postopki povsem reciklirati in s tem minimalizirati njene učinke na okolje, to pa je tudi razlog, da smo se odločili za njeno uporabo."