S tem so se nanašali predvsem na to, da obiskovalci ne trgajo, izkopavajo ali kako drugače uničujejo tako zaščitenih kot tudi vseh preostalih rastlin.

Poudarjajo, da v parku samo med praprotnicami in cvetnicami uspeva več kot 60 odstotkov slovenske flore. "Nekaj sto vrst je prepoznanih kot ogroženih zaradi občutljivosti, redkosti, uničevanja ali neprimernega načina rabe njihovega življenjskega okolja, pa tudi zaradi svoje mikavnosti, zato potrebujejo posebno varstvo."

V TNP-ju je strogo prepovedano odvzemanje rastline zavarovanih vrst iz narave, v prvem in drugem varstvenem področju pa navedena omejitev velja tudi za tiste vrste, ki niso zavarovane. "Zato vse obiskovalce pozivamo, da občudujejo in uživajo v lepotah planinskega cvetja. Naj bodo ti lepi prizori shranjeni v spominu in ne na plačilnih nalogih naravovarstvenih nadzornikov."

Med strogo zavarovanimi vrstami je tudi največji predstavnik v naravi rastočih kukavičevk oziroma orhidej v Evropi – lepi čeveljc. V nižinskih predelih parka sicer ne cveti več, medtem ko je na višjih nadmorskih višinah še vedno lahko tudi v polnem razcvetu.

Težko zagotovijo ustrezno zaščito

Opozarjajo še, da rastja ne ogrožajo zgolj gnojenje, intenzivne paše, posegi v prostor in neprimerno gospodarjenje z gozdovi, temveč tudi množično obiskovanje rastišč in z njim povezana trganje cvetočih poganjkov ali celo izkopavanje in iznos rastlin.

Nekatera rastišča so namreč relativno preprosto dostopna in prepredena s stezami, zato tudi poostren nadzor ne more zagotoviti popolne zaščite. "Kljub temu verjamemo, da večina občudovalcev obiskuje rastišča odgovorno, zavedajoč se varstvenega pomena tega prelepega predstavnika orhidej."

Za konec poudarjajo, da se kršitve, kot so namerno uničevanje, nabiranje, poškodovanje, trganje, ruvanje ali posedovanje lepega čeveljca lahko obravnavajo tudi najstrožje – tudi kot kaznivo dejanje.