Posnetek izstrelitve Apolla 11. Foto: EPA
Posnetek izstrelitve Apolla 11. Foto: EPA
Neil Armstrong je takole posnel Buzza Aldrina. Foto: EPA
Prvi človek na Luni Neil Armstrong bo 5. avgusta dopolnil 79 let. Foto: EPA
Uradni znak Apolla 11. Foto: EPA

Na Apollu so bili astronavti Neil A. Armstrong (danes 78 let), Edwin Aldrin (79) in Michael Collins (78). Med do takrat najdaljšim potovanjem človeka v zgodovini (800.000 km), med katerim so porušili tudi vse hitrostne rekorde in ki je trajalo 8 dni 3 ure in 18 minut, sta se Armstrong in Aldrin za dober dan odlepila od matičnega plovila Columbia, ki jo je v tirnici okoli Lune pilotiral Collins in se z lunarnim modulom Orel spustila na površino Meseca, na Morje tišine. To se je zgodilo 20. julija 1969 ob po ameriškem času (poltretjo uro v 21. 7. 1969 po srednjeevropskem času).

Kmalu po srečnem pristanku, ki bi se skorajda izjalovil, je Armstrong sestopil na Lunino površino, rekoč: »Majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo.« Zatem mu je sledil Aldrin. Sprehajala sta se 2 uri in 31 minut, s težavami zapičila ameriško zastavo in zbrala 18 kg Luninih kamenin. Zatem sta se odpravila na počitek. Prvi sestop na Luno je trajal skupaj 22 ur. Prenašali so ga po televiziji, tudi po slovenski televiziji. Polovica sveta (tako imenovani vzhodni blok) zaradi nevoščljivosti prebivalcem ni privoščila ne prenosa ne izčrpnejših poročil, češ da gre za ameriško propagando. Sestop na Luno je bil vsekakor doslej najodmevnejši sad človekovih prizadevanj pri osvajanju vesolja.

Tekma za prestiž
Za prvenstvo prvega človeka na Luni je med tedanjima velesilama Sovjetsko zvezo in ZDA potekala izrecna tekma. Rusi so bili prvi, ki so izstrelili satelit (Sputnik, 4. 10. 1957) , ki so v tirnico okoli Zemlje poslali živo bitje (psico Lajko) in prvega človeka (Jurija Gagarina). Tudi prvi sprehod zunaj vesoljske ladje je opravil Rus Aleksej Leonov (1965). Rusom je uspelo na Luno tudi prvim dostaviti umetno telo – avtomatsko postajo/vozilo Luna. Potem pa je serija nesreč pri izstrelitvah iz Bajkonurja zavrla program.

Ameriški predsednik Kennedy, razočaran nad zaostankom v »vesoljski tekmi«, je sredi najhujše hladne vojne z ZSSR-jem (kubanska raketna kriza) napovedal intenzivna vlaganja v aeronavtiko, katerih cilj je bil, da bi Američan še pred 1970 stopil na Luno. V program Apollo so v 13 letih in ob udeležbi okoli 400.000 sodelavcev vseh strok vložili 23 milijard dolarjev.

Že ob poskusni izstrelitvi Apolla 1 so se ubili astronavti Grisson, White in Chaffee, posadka Apolla 13 nikoli ni dosegla Lune in si je zaradi tehnične okvare vozila komaj rešila življenje, projekt Apollo so končali predčasno. Zadnji so obiskali Luno vesoljci iz Apolla 17 – leta 1972, polete 18,19 in 20 pa so odpovedali zaradi pomanjkanja denarja in prekoračenih stroškov ter zmanjšanega zanimanja javnosti. Tedaj je bila v središču vietnamska vojna.

12 ljudi (šest parov astronavtov, posadke poletov 11, 12, 14, 15, 16, in 17) je prineslo z Lune skupaj 381,7 kg različnih vzorcev, po kratkem postanku Armstronga in Aldrina so preživljali na Luni tudi po dva dneva in po več kot 7 ur, prevažali so se celo z lunarnimi vozili .

Po krizah - streznitev
Po spektakularni epizodi z Luno, po normalizaciji odnosov med velesilama, prenehanju hladne vojne in tekme za politični prestiž za vsako ceno je nastala kriza v ameriškem programu, Rusi pa so se usmerili v druge prioritete – v raziskovanje učinkov breztežnostnega stanja, v vesoljske laboratorije za daljše bivanje (Saljut in Mir) in v raziskovanje globljega vesolja.