Sporni ameriški zakon lahko ogrozi tehnološko industrijo in krši svobodo govora, menijo nasprotniki zakona. Foto: EPA
Sporni ameriški zakon lahko ogrozi tehnološko industrijo in krši svobodo govora, menijo nasprotniki zakona. Foto: EPA

V Fundaciji Wikimedia opozarjajo, da bo omenjena zakonodaja "prinesla nova orodja za cenzuro mednarodnih spletnih strani v ZDA". Zaskrbljenost so že decembra skupaj z Wikimedio (ta upravlja Wikipedijo) izrazili tudi spletni velikani Google, Twitter, Yahoo in drugi ter med drugim zapisali, da bi zakonodaja "ameriški vladi dala moč cenzure na spletu s tehnikami, podobnimi tistim, ki jih uporabljajo Kitajska, Malezija in Iran".

Podpora in ...
Sporna zakonodaja vključuje predlog zakona za zaščito IP-ja in predlog zakona za zaustavitev spletnega piratstva, podpornike pa ima v ameriški glasbeni in filmski industriji ter ameriški trgovinski zbornici. Zadnja opozarja, da spletno piratstvo ogroža avtorske pravice in delovna mesta.

... nasprotovanje zakonodaji
Kritiki zakonodaje menijo, da bi lahko ogrozila svobodo govora, kot najspornejši del pa izpostavljajo predlog, ki bi omogočil uvrstitev spletnih strani, ki naj bi razširjale piratsko vsebino na črno listo, kar pomeni, da bi lahko postale nedosegljive za ameriške spletne uporabnike.

Wikipedija na spletu 11 let
Na Wikipediji so se za zatemnitev angleške različice Wikipedije odločili po razpravi več kot 1.800 uporabnikov. Med možnostmi protesta ja bila objava opozorilnega oglasa, pa tudi onemogočenje vseh različic spletne enciklopedije. Novico je na Twitterju "čivknil" ustanovitelj Wikipedije Jimmy Wales, ki je v pozivu k pridružitvi protestu med drugim dejal, da je "ena izmed stvari, ki smo se jih naučili v zadnjem času ob dogodkih arabske pomladi, ta, da je medmrežje zelo učinkovito orodje za javnost, da se ta organizira in doseže, da se njen glas sliši".

Wikipedija je največja enciklopedija na svetu, saj je do zdaj objavila več kot 20 milijonov prispevkov v 282 jezikih. 15. januarja je bila stara 11 let.