Slovenska satelita Trisat in NEMO-HD bi morala v vesolje že lani, pa je raketa Vega eksplodirala, čemur so sledile dolgotrajne ponovne priprave, ki so bile prekinjene zaradi epidemije, več poskusov to poletje pa so preprečile neugodne vremenske razmere. Nazadnje so izstrelitev Vege načrtovali za tokratni ponedeljek 17. avgusta, a je evropsko izstrelitveno podjetje ArianeSpace datum prestavilo na 1. september.

Slovenski nanosatelit Trisat, ki ima maso zgolj pet kilogramov in je v prvi vrsti namenjen testiranju robustnosti nove vesoljske elektronike, v prvi vrsti odpornosti na uničujoče vesoljsko sevanje. S posnetki tega nanosatelita si med drugim obetajo napredek na področjih spremljanja onesnaženosti površine morij z oljnimi madeži ali plastiko, določevanja žarišč velikih požarov in zaznavanja vulkanskega prahu v višjih plasteh atmosfere za potrebe letalske industrije.

Slovenski mikrosatelit NEMO-HD z maso 65 kilogramov pa je poseben v tem, da bo možno z njim Zemljo opazovati interaktivno. To pomeni, da bodo lahko ob preletu zemeljske postaje v realnem času hkrati prejemali sliko s satelita in ga vodili z obračanjem okoli njegovih osi. Poleg tega bo ta mikrosatelit lahko opravljal vse klasične naloge daljinskega opazovanja mest, kmetijskih in gozdnih površin ter invazivnih rastlinskih vrst.

Ta izstrelitev sicer ni prelomna samo za slovensko znanost in inženirstvo, ampak tudi za evropsko, saj bo prvič na evropski raketi v vesolje poletelo toliko malih satelitov naenkrat. Gre za prvi preizkus koncepta za odprave malih vesoljskih plovil, imenovanega Small Spacecraft Mission Service (SSMS).

Ariane 5 se vrača v stare tirnice

ArianeSpace, ki upravlja z izstrelitvami v središčem Kourou v Francoski Gvajani, je epidemija novega koronavirusa še posebej prizadela. Medtem ko so nekateri drugi izstrelitveniki do neke mere še poslovali, se je Kourou za nekaj mesecev povsem zaprl, Ariane 5 pa odtlej ni poletela.

To se je spremenilo to soboto, 17. avgusta, ko je največja evropska raketa spet prižgala svoje motorje. Uspešno: v prehodno geostacionarno tirnico je poslala tri satelite: G-30, BSAT-4b in MEV-2.

To je bila 109. izstrelitev Ariane 5 in 253. izstrelitev raket družine Ariane.

Ariane 5 je tokrat poletela v novi, izboljšani inačici, ki je zmogljivost v omenjeno tirnico dvignila za 300 kilogramov na 10,2 tone. Skupna masa tovora sicer znaša 9,7 tone.

"Polet VA253 je zaznamovala inovacija. Prvič smo v v prehodno geostacionarno tirnico dostavili tri satelite z eno izstrelitvijo, in to z najzmogljivejšo inačico Ariane 5 doslej," je izjavil prvi mož ArianeSpace Stéphane Israël.

Ariane 5 se sicer bliža koncu "kariere", že prihodnje leto naj bi ga nadomestila nova raketa Ariane 6. Med poslednjimi misijami petice velja omeniti veliki vesoljski teleskop James Webb.

Drugi servisni satelit

Med tokratnim tovorom je posebne omembe vreden MEV-2. To je prvi uspešni servisni satelit, namenjen vzdrževanju drugih satelitov, ki so že potrošili svoje gorivo. Nanje se priklopi, jih po potrebi usmerja, jim viša ali niža tirnico. Komunikacijski sateliti v geostacionarni orbiti so namreč velike, masivne in navadno zelo drage naprave. Navadno jih tik pred izpraznitvijo rezervoarja pošljejo v t. i. grobišče satelitov, tirnico nekoliko nad geostacionarno, kar je škoda, saj bi naprava lahko še lep čas delovala, le premikati se ne more več. MEV pa pride s svojo pogonsko zmogljivostjo in jim tako življenjsko dobo podaljša za pet let ali več. Da tehnologija deluje, so dokazali z MEV-1, ki je februarja letos izvedel prvo spojitev dveh komercialnih satelitov v orbiti (poglavje 4).

Video: Posnetek izstrelitve