V zadnjih tisoč letih se je hitrost vrtenja Zemlje upočasnjevala za približno od 1,5 do dve milisekundi na dan. To v enem letu znese približno eno sekundo, kar je vzrok za občasno dodajanje prestopne sekunde. Foto: MMC RTV SLO
V zadnjih tisoč letih se je hitrost vrtenja Zemlje upočasnjevala za približno od 1,5 do dve milisekundi na dan. To v enem letu znese približno eno sekundo, kar je vzrok za občasno dodajanje prestopne sekunde. Foto: MMC RTV SLO

Vrtenje Zemlje okrog Sonca namreč ni tako stabilno, kot je stabilen atomski čas, je pojasnil Zoran Svetik s Slovenskega inštituta za kakovost. Za določitev časa, kakršnega uporabljamo na Zemlji, je zadolžena Mednarodna služba za vrtenje Zemlje in referenčne sisteme (IERS), ki vsake pol leta ugotavlja, ali so potrebne prilagoditve. Tako imenovana prestopna sekunda se po navadi doda ali odvzame ob koncu decembra ali koncu junija, ko je to potrebno.

V zadnjih tisoč letih se je hitrost vrtenja Zemlje upočasnjevala za približno od 1,5 do dve milisekundi na dan. To v enem letu znese približno eno sekundo, kar je vzrok za občasno dodajanje prestopne sekunde.

Prva prestopna sekunda se je dodala 30. junija 1972, zadnjič pa se je to zgodilo leta 2008. Pojav je podoben prestopnim dnevom, ki jih dodajamo vsaka štiri leta, saj Zemlja za dokončanje poti okoli Sonca namesto koledarskih 365 dni dejansko potrebuje 365 dni in šest ur.

Dodajanje sekunde bo potekalo tako, da se bodo danes ob 23.59.59 po Greenwichu (GMT) svetovne ure premaknile za dodatno sekundo. Ne bodo torej preskočile na 0.0.0, temveč pred tem še na 23.59.60.