Internet - neizmeren vir informacij, ki omogočajo človeku ne le dostop do znanja, temveč tudi svobodo. Foto: Reuters
Internet - neizmeren vir informacij, ki omogočajo človeku ne le dostop do znanja, temveč tudi svobodo. Foto: Reuters
Hamadoun Toure, namestnik generalnega sekretarja Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU)
Otroška pornografija
Posebej nevaren je internet lahko za otroke; otroška pornografija je na internetu zelo razširjena. Foto: EPA
Hamadoun Toure, namestnik generalnega sekretarja Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU)

Anketa, ki je zajela več kot 27.000 odraslih oseb v 26 državah, je pokazala, da je večina vprašanih močno naklonjena pravici do dostopa do medmrežja. Več kot 70 odstotkov vprašanih, ki nimajo dostopa do interneta, meni, da bi ga morali imeti. Finska in Estonija sta že določili, da je dostop do interneta ena od človekovih pravic. Za dostop do spleta po vsem svetu si prizadevajo tudi Združeni narodi.

"Najmočnejši vir razsvetlenja"
"Pravice do komuniciranja ne moremo ignorirati," meni namestnik generalnega sekretarja Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) Hamadoun Toure. "Internet je najmočnejši potencialen vir razsvetljevanja, ki je bil kadar koli ustvarjen," dodaja in nadaljuje, da bi morale vlade "internet imeti za osnovno infrastrukturo kot ceste, odpadke in vodo". "Vstopili smo v družbo znanja in vsi morajo imeti dostop, da lahko sodelujejo," še dodaja.

Vladni nadzor - da ali ne?
Anketa, za BBC jo je izvedel GlobeScan, je razkrila razhajanja pri vprašanju o vladnem nadzoru nad nekaterimi vidiki interneta. Anketiranci v Južni Koreji in Nigeriji so po večini menili, da vlada nikakor ne sme biti vpletena v nadzor nad internetom, večina anketirancev na Kitajskem in v Evropi pa se s tem ne strinja.

Nedavno je EU sprejel odločbe o internetni svobodi, v katerih piše, da morajo kakršni koli ukrepi države članice, ki lahko vplivajo na dostop državljanov do ali na uporabo interneta, "spoštovati temeljne pravice in svoboščine državljanov". Piše tudi, da so državljani EU-ja upravičeni do "pravične in nepristranske procedure" preden se sprejmejo kakršni koli ukrepi o omejitvi njihovega dostopa do interneta. EU je prav tako kot svobodi (do) interneta predan temu, da se vsem priskrbi širokopasovna povezava.

Dostop kot pravico najbolj podpirajo Južni Korejci
Dostop do interneta kot človekovo pravico najbolj podpirajo v Mehiki, Braziliji in Turčiji. V Turčiji je več kot 90 odstotkov anketirancev zatrdilo, da je dostop do interneta človekova pravica, kar je več kot v kateri koli drugi evropski državi. Južna Koreja – najbolj "povezana" država na svetu – ima najvišji odstotek ljudi, ki podpirajo dostop do interneta kot človekovo pravico (96 odstotkov).

Anketa je razkrila še, da internet vedno bolj postaja pomemben del življenja pri številnih ljudeh. Na Japonskem, v Mehiki in Rusiji je okoli tri četrtine vprašanih odgovorilo, da ne bi mogli funkcionirati brez njega.

Brez nevarnosti ne gre
Čeprav je večina vprašanih menila, da ima internet pozitiven učinek, so številni uporabniki spleta izrazili zaskrbljenost zaradi nevarnosti prevar, lahkega dostopa do nasilnih in spolno eksplicitnih vsebin in zaradi kršenja zasebnosti.

Hamadoun Toure, namestnik generalnega sekretarja Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU)
Hamadoun Toure, namestnik generalnega sekretarja Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU)