Sonda z Jupitra ne bo prinesla materiala, le fotografije. Foto: AP
Sonda z Jupitra ne bo prinesla materiala, le fotografije. Foto: AP

Zaradi grozečih neviht in poslabšanja vremena so iz nadzorne sobe v Kourouju v Francoski Gvajani le nekaj minut pred načrtovanim vzletom ob 12.15 po srednjeevropskem času sporočili, da bodo izstrelitev preložili za 24 ur.

Naslednji poskus izstrelitve bo na sporedu v petek ob isti uri, je sporočila Evropska vesoljska agencija (Esa). Številni ljudje, vključno z belgijskim kraljem Filipom, so sicer čakali, da bi v živo spremljali današnjo izstrelitev.

Raketa Ariane 5 s svojim tovorom, raziskovalnim plovilom JUpiter ICy Moons Explorer oziroma Juice, bo prvo vesoljsko plovilo, ki ga bo Esa poslala v zunanji del osončja, onkraj Marsa. Projekt je vreden 1,6 milijarde evrov.

Iskanje za življenje primernih razmer

Cilj sonde so Jupitrove ledene lune Evropa, Ganimed in Kalisto, za katere znanstveniki predvidevajo, da bi lahko v svojih globinah skrivale velike zaloge tekoče vode. Poleg tega bo Esa skušala dognati, ali bi bile lahko na teh lunah razmere, primerne za življenje. Sonda bo namreč skušala zbrati podatke o vzorcih, s katerimi želijo znanstveniki ugotoviti, ali obstaja kakšna najmanjša možnost, da na teh lunah živijo najpreprostejši mikroorganizmi, piše BBC.

Profesorica Carole Mundell, znanstvena direktorica Ese, pravi, da to ni nora zamisel. "V vsakem ekstremnem okolju na Zemlji, pa naj gre za visoko kislost, visoko radioaktivnost, izredno nizko ali visoko temperaturo, lahko najdemo mikrobno življenje v neki obliki," je povedala za BBC.

Sonda naj bi v okolico Jupitra prišla julija leta 2031. Zatem naj bi opravila 35 bližnjih preletov njegovih ledenih lun – njihovi površini se bo najbolj približala na razdaljo 400 kilometrov –, nato pa se bo ustalila v orbiti okoli lune Ganimed.

V sondi je deset instrumentov, med drugimi različne kamere, detektorji delcev, radar za označevanje podpovršinskih značilnosti in naprava, ki izdeluje 3D-zemljevide površja. Posebej pomembna pa je naprava, ki so jo razvili Britanci in ki naj bi na Ganimedu izmerila globino njegovega oceana, vsebnost soli v njem, globino skorje nad oceanom in ali je ocean v stiku s kamnitim plaščem.

Prihodnje leto bodo ZDA začele spremljevalno misijo, imenovano Clipper, ki se bo posvetila Jupitrovi luni Evropa. Opravila bo 50 preletov te lune, občasno se bo njenemu površju približala na le 25 kilometrov.