Ganimed. Fotografija je nastala ob nedavnem obletu sonde Juno. Ganimed je največja luna Osončja, večja tudi Merkurja, in edina luna z lastnim magnetnim poljem. Foto: NASA/JPL-Caltech/SwRI/MSSS/Björn Jónsson©cc nc sa
Ganimed. Fotografija je nastala ob nedavnem obletu sonde Juno. Ganimed je največja luna Osončja, večja tudi Merkurja, in edina luna z lastnim magnetnim poljem. Foto: NASA/JPL-Caltech/SwRI/MSSS/Björn Jónsson©cc nc sa

Članek je objavljen v znanstveni reviji Nature Astronomy.

Domnevna notranja struktura Ganimeda. Na sredini kovinsko jedro, svetlorjav je kamniti plašč, nato se izmenjujejo plasti ledu in tekoče vode vse do površja, ki je prekrito s 100 kilometrov debelo ledeno skorjo. Foto: Nasa
Domnevna notranja struktura Ganimeda. Na sredini kovinsko jedro, svetlorjav je kamniti plašč, nato se izmenjujejo plasti ledu in tekoče vode vse do površja, ki je prekrito s 100 kilometrov debelo ledeno skorjo. Foto: Nasa

Glede na dozdajšnja spoznanja Jupitrova Luna Ganimed vsebuje več vode kot oceani Zemlje. Ima jedro iz stajanega železa, kamniti plašč, vse ostalo pa je voda v različnih oblikah. O notranji sestavi znanstveniki sklepajo na podlagi gostote Ganimeda in delovanja magnetnega polja. Zunanjost je sestavljena večinsko iz vodnega ledu z nekaj primešanimi kamninami.

Manjkajoča sublimacija ledu

Ledena skorja bi lahko počasi sublimirala, se torej spreminjala neposredno iz trdne v plinasto obliko, a doslej znanstveniki tega procesa niso zaznali. Nedavno pa se je raziskovalna skupina pod vodstvom Kraljevega tehnološkega instituta v Stockholmu (KTH) zakopala v arhivske podatke, zbrane s pomočjo vesoljskega teleskopa Hubble, in našla prve dokaze za to. Podrobnosti v sporočilu za javnost.

Avrore, ki jih je videl Hubble. Foto: NASA/ESA
Avrore, ki jih je videl Hubble. Foto: NASA/ESA

Teleskop je v opazovanjih, nastalih med letoma 1998 in 2010, zaznal avrore, v njih pa ultravijolično svetlobo, ki razkrije tudi kemično sestavo. Znanstveniki so pričakovali ozračje, sestavljeno iz molekularnega kisika (O2). Ta nastaja zaradi sevanja, ki razbija molekule vodnega ledu. Toda ultravijolična slika se je skozi čas spremenila, kar so tedaj pripisovali dodatku kisikovih atomov (O). Hipotezo je bilo treba preveriti in leta 2018 so Hubbla še enkrat usmerili proti Ganimedu. Na veliko presenečenje znanstvenikov atomskega kisika praktično ni bilo.

Raziskovalna ekipa je zato analizirala temperaturo Ganimedovega površja. Ugotovila je, da se opoldne ekvator dovolj segreje za sublimacijo. Še več, razlike v posnetkih avror so ravno tam, kjer bi pričakovali vodno paro.

"Doslej smo zaznali samo molekularni kisik, ki nastaja, ko nabiti delci trkajo v površje. Vodna para, ki smo jo zaznali, izhaja iz procesa sublimacije, sprožene zaradi termičnega pobega vodne pare iz toplih zaplat ledu," je izjavil Lorenz Roth iz raziskovalne skupine.

Ponazoritev sonde JUICE v Jupitrovem sistemu. Foto: ESA/ATG medialab; Jupiter: NASA/ESA/J. Nichols (University of Leicester); Ganymede: NASA/JPL; Io: NASA/JPL/University of Arizona; Callisto and Europa: NASA/JPL/DLR
Ponazoritev sonde JUICE v Jupitrovem sistemu. Foto: ESA/ATG medialab; Jupiter: NASA/ESA/J. Nichols (University of Leicester); Ganymede: NASA/JPL; Io: NASA/JPL/University of Arizona; Callisto and Europa: NASA/JPL/DLR
Razrvano površje. Posnetek je nastal junija letos. Foto: NASA/JPL-Caltech/SwRI/MSSS
Razrvano površje. Posnetek je nastal junija letos. Foto: NASA/JPL-Caltech/SwRI/MSSS

Bogati raziskovalni načrti

Luno Ganimed je pred kratkim obletela Nasina sonda Juno in zagotovila nabor svežih posnetkov površja (poglavje 5). Evropska vesoljska agencija Esa pa pripravlja sondo JUICE (poglavje 8), ki bo prva krožila okoli Ganimeda. Izstreljena bo predvidoma prihodnje leto, prihod v Jupitrov sistem je predviden leta 2029, proučevala bo še nekaj sosednjih ledenih lun. Družbo ji bo delal Nasin Europa Clipper.

Oceanski svetovi v Osončju iz koraka v korak vse bolj obetajo. V Enkeladu našli "hrano" za mikrobe.

Prav ledene lune plinskih velikanov so najverjetnejši kraj v Osončju, kjer bi lahko našli morebitno zunajzemeljsko življenje. Oči znanstvenikov so še posebej uprte v Jupitrovo luno Evropa in Saturnov Enkelad. Pri njih so – v nasprotju z Ganimedom – dejansko zaznali gejzirje vodne pare, ki izhajajo iz podlednega oceana, ne zgolj s površja. Uganka teh nebesnih teles ima tudi širši pomen. Če najdemo za življenje ugodne razmere v Ganimedu ali Enkeladu, potem je zelo verjetno podobno po Galaksiji, kjer se nahaja na desetine, morda stotine milijard plinskih velikanov, in kdo ve koliko ledenih eksolun.

Video 1: Nasin pojasnilnik

Video 2: Nedavni oblet sonde Juno