Evropska unija je v finančnem okviru za prihodnjih sedem let vesolju namenila dobrih 13,2 milijarde evrov, osem milijard je namenjenih sistemu Galileo. Na fotografiji evropski komisar Thierry Breton. Foto: EPA
Evropska unija je v finančnem okviru za prihodnjih sedem let vesolju namenila dobrih 13,2 milijarde evrov, osem milijard je namenjenih sistemu Galileo. Na fotografiji evropski komisar Thierry Breton. Foto: EPA

"Ne smemo izgubljati časa s tehnologijami preteklosti, saj moramo Evropo načrtovati v skladu s tehnološkimi smernicami prihodnosti," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal komisar za notranji trg Breton, ki je pristojen tudi za vesolje.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je poudaril, da mora biti Unija močnejša v vesolju, če želi biti močnejša v svetu. Vesolje je po navedbah Michela neposredno povezano z geopolitičnim ciljem Unije, da postane strateško avtonomna.

Vesoljska politika je skupaj z močnim in dinamičnim vesoljskim sektorjem tudi ključna za uresničevanje podnebnih in digitalnih strategij Unije. Predsednik Evropskega sveta je v svojem govoru omenil tudi komercialne izzive, povezane z vesoljem.

Nakup štirih novih satelitov

Izstrelitev Sojuzov z deli sistema Galileo iz Francoske Gvajane leta 2015. Foto: EPA
Izstrelitev Sojuzov z deli sistema Galileo iz Francoske Gvajane leta 2015. Foto: EPA

Evropska komisija je maja 2018 objavila obvestilo o nakupu štirih satelitov prihodnje generacije za nadaljevanje sistema Galileo v letih 2025 in 2026. "Po tehnični oceni ponudb smo sprejeli odločitev. Objavili jo bomo do konca meseca," je na vesoljski konferenci napovedal komisar Breton.

Satelitski navigacijski sistem Galileo velja za enega ključnih programov EU-ja na področju vesolja. Njegovih 26 satelitov, na dolgi rok naj bi jih bilo 30, predstavlja alternativo ameriškemu sistemu GPS, ruskemu sistemu Glonas in kitajskemu sistemu Beidou.

Od 13,2 milijarde evrov, kolikor jih je v prihodnjem sedemletnem finančnem okviru EU-ja predvidenih za področje vesolja, naj bi za Galileo namenili osem milijard. 4,8 milijarde je namenjenih programu Copernicus za opazovanje Zemlje.

Breton si želi evropski sistem za širokopasovni internet

Komisar Breton je izrazil tudi željo, da bi Evropa imela svoj sistem za zagotavljanje širokopasovnega interneta. S tem bi se po njegovih besedah izognili t. i. belim lisam brez internetne povezave in zagotovili povezanost celine ne glede na to, kaj se bo zgodilo.

"Moj cilj je, da gremo hitro," je poudaril Breton, zato bi bilo dobro, da Evropska komisija še letos svoje predloge s tem v povezavi predstavi Evropskemu parlamentu in svetu EU-ja.