Tudi če ljudje ne izhajamo neposredno iz Ardipithecus ramidusa, okostje te vrste, ki je živela pred 4,4 milijona let na območju današnje Etiopije, ponuja nove sledi o tem, kako se je človek razvil od prednikov, ki si jih delimo s šimpanzi. Najpomembnejše je delno okostje ženske predstavnice te vrste z nadimkom Ardi, ki so ga skupaj z drugimi deli okostij odkrili leta 1992. Znanstveniki so potrebovali 17 let, da so ocenili njegovo pomembnost. Okoli 1,2 metra visoko bitje je bilo milijon let starejše od Lucy, okostja vrste Australopithecus afarensis, ene najbolj znanih človeških prednic.

Zaradi svoje starosti je Ardi znanstvenike pripeljal korak bliže k manjkajočemu členu - skupnemu predniku tako človeka kot moderne opice -, ki je bil drugačen od obeh, opice pa so se od skupnega prednika razvile ravno tako kot ljudje. Znanstveniki poudarjajo, da je Ardi najstarejši odkrit hominid, a da ni manjkajoči člen. "Z okostjem, ki je staro 4,4 milijona let, smo našli nekaj precej podobnega skupnemu predniku," je dejal Tim White z univerze Berkeley, ki je vodil raziskovalno moštvo.

Genetika kaže, da so se ljudje in šimpanzi ločili pred 6-7 milijonov let, čeprav nekateri znanstveniki menijo, da se je to zgodilo pred štirimi milijoni let. Ardi je bila gotovo prednica človeka, njeni potomci pa se niso razvili v šimpanze ali druge opice, piše v poročilu, ki so ga znanstveniki objavili v reviji Science (Znanost).