Eno izmed glavnih področij, s katerimi se ukvarja Institut Jožef Stefan je humanoidna robotika. Na fotografiji glava s štirimi kamerami, ki lahko zaznava in sledi izbranim predmetom. Foto: MMC RTV SLO
Eno izmed glavnih področij, s katerimi se ukvarja Institut Jožef Stefan je humanoidna robotika. Na fotografiji glava s štirimi kamerami, ki lahko zaznava in sledi izbranim predmetom. Foto: MMC RTV SLO
Direktor inštituta Jadran Lenarčič se lahko pohvali s 400 izvedenimi projekti letno. Foto: MMC RTV SLO
Glavna pozornost inštituta je usmerjena v njegovo povezovanje v gospodarski razvoj, univerzitetno izobraževanje in vključevanje v evropski raziskovalni prostor. Je največji in edini multidisciplinarni inštitut v Sloveniji. Foto: MMC RTV SLO/Blaž Kosovel
Jubilej Inštituta Jožef Štefan
Robotska glava, ki sledi predmetom
Robot-bobnar
Stroj za testiranje čevljev
SImulator hoje
Robot se igra z jo-jojem

Ob visoki obletnici inštituta smo se pogovarjali z njegovim direktorjem Jadranom Lenarčičem in si ogledali oddelka za robotiko ter nanotehnologijo.

Kakšni so začetki inštituta?
Institut je bil ustanovljen kot fizikalni oddelek SAZU-ja, najprej je bil fizikalni inštitut, leta 1949 pa se močno usmeri v raziskave na področju izrabe jedrske energije za civilne namene. Prvih deset let inštituta je bilo torej usmerjenih prav v to področje, vendar se je kmalu razširil na druga področja fizike, kemije in elektronike. Ustanoviteljstvo inštituta se leta 1970 prenese na Univerzo v Ljubljani.

Katere so ključne etape v razvoju inštituta?
Za razvoj so bila ključna začetna leta razvoja v petdesetih letih, ko je njegov prvi direktor vztrajal pri znanstveni kakovosti in izgradnji znanstvenega inštituta in ne inštituta, ki bi se ukvarjal izključno z državno vodenimi raziskavami na jedrskemu področju. V šestdesetih in sedemdesetih letih se je inštitut pod vodstvom dr. Milana Osredkarja začne usmerjati v vse bolj aplikativne raziskave za gospodarstvo.

Inštitut Jožef Stefan vabi na dan odprtih vrat,
ki bo v soboto, 28. marca, od 10. do 14. ure.

To gre pospešeno do osamosvojitve Slovenije, ko se povezave z gospodarstvom začnejo krhati zaradi opuščanja razvojnega dela v gospodarstvu. Leta 1992 inštitut postane javni raziskovalni zavod in njegovo ustanoviteljstvo preide na Republiko Slovenijo. Inštitut tega leta ustanovi tehnološki park, ki je osnova za današnji Tehnološki park Ljubljana. Leta 1996 inštitut ustanovi Politehniko v Novi Gorici, ki postane pozneje Univerza v Novi Gorici. Leta 2004 inštitut ustanovi tudi Mednarodno podiplomsko šolo Jožefa Stefana. Sicer pa spadamo pod Zakon o raziskovalni dejavnosti.

Katera so osnovna področja vašega delovanja? Na katerem področju pa inštitut izstopa v Evropi oziroma svetu?
Inštitut deluje na področjih naravoslovnih znanosti, znanosti o življenju in tehniških znanosti. Je največji in edini multidisciplinarni inštitut pri nas. Inštitut izvaja vrhunske raziskave in razvoj tehnologij, kot so nanotehnologije, novi materiali, biotehnologije, tehnologije vodenja in proizvodnje, komunikacijske tehnologije, računalniške tehnologije in tehnologije znanja, okolijske tehnologije in reaktorske tehnologije. Na vseh teh področjih se lahko primerja z drugimi evropskimi inštituti, z mnogimi tudi sodeluje v skupnih projektih.

Čemu daje IJS največ pozornosti?
Glavna poznost inštituta je usmerjena v njegovo povezovanje v gospodarski razvoj, univerzitetno izobraževanje in vključevanje v evropski raziskovalni prostor. Glavne težave so povezane s tem, da v Sloveniji ni učinkovitega financiranja tehnoloških prenosov, kar precej otežuje sodelovanje znanosti in gospodarstva v primerjavi z razvitimi državami. Koncept inštituta je, da je spoznanje podlaga za aplikacijo in da je aplikacija podlaga za znanstveno delo.

Kakšna je shema zaposlenih na inštitutu?
Na inštitutu je poleg drugih zaposlenih tudi 400 doktorjev znanosti, od katerih je približno polovica profesorjev, med temi profesorji pa jih več kot polovica poučuje na ljubljanski univerzi. Sicer pa mnogi študenti prihajajo k nam na raziskovalno študentsko delo, večina pa se jih vključi na doktorskem študiju, pri čemer doktorat še vedno zagovarjajo na univerzi.

Ali imate težavo s kadri?
Manjša težava obstaja, ker je zaradi manjšega števila študentov na naših področjih toliko večje povpraševanje v inženirstvu, da se jih manj odloča za podiplomski študij.

S katerimi inštitucijami svetovnega formata sodelujete in kako?
Naš inštitut sodeluje praktično z vsemi pomembnejšimi raziskovalnimi organizacijami v Evropi, najsibo na dvostranski ali večstranski podlagi. Letno inštitut izvede okrog 400 projektov, ki imajo mednarodni značaj, vključen pa je tudi v mnoge evropske znanstvene povezave, mreže in združenja.

Institut izvede okrog 120 evropskih projektov letno, kar se neprestano povečuje in predstavlja že zelo pomemben delež v financiranju naših povezav. Med partnerji so renomirana imena, kot so Max Planckovi inštituti, Fraunhoferjevi inštituti, finski inštitut VTT in še mnogi drugi. Lista je zelo dolga. Od podjetij pa bi izpostavil Epcoss.

S katerimi slovenskimi podjetji pa še posebej sodelujete in na katerih področjih?
Največ sodelujemo s krško nuklearko, Kolektorjem, Gorenjem in Hidrio, še posebej na področju avtomatizacije, robotizacije in vodenja sistemov.

Kakšni pa so viri financiranja?
Kot samostojni raziskovalni javni zavod nismo financirani iz proračuna
, saj smo neprofitna javna organizacija tako kot RTV, Cankarjev dom oziroma Klinični center. 70 odstotkov prejmemo iz javnih razpisov, kjer je na delu močno tekmovanje, 30 odstotkov pa prihaja z neposrednih pogodb iz industrije in gospodarstva ter evropskih projektov.

Razvili ste tudi sistem videolectures. Ali lahko poveste kaj več o tem?
Gre za največjo zbirko videopredavanj na svetu, nekakšen znanstveni youtube. Inštitut je zanj razvil tehnologijo in zatem sprožil velik interes, med drugim tudi od Massachusetts Institute of Technology (MIT). Zdaj sodelavci hodijo po celem svetu in snemajo različna predavanja, ki so nato naložena na skupno spletno stran.

Vedno popularnejša postaja robotika in inteligentni sistemi. Opaziti je že tudi človeku podobne robote. Kdaj lahko pričakujemo takega robota tudi iz IJS-ja?
Na našem inštitutu smo intenzivno vključeni v različne projekte, povezane z razvojem humanoidnih robotov, kjer raziskujemo in razvijamo posamezne komponente. Že danes imamo v naših laboratorijih robote s človeškimi lastnostmi, robote, ki skačejo, hodijo in igrajo na bobne, smučajo, vidijo in razpoznavajo človeško gibanje (kar si lahko ogledate tudi v priloženih videoposnetkih, op.a.).

Humanoidna robotika je eno izmed glavnih področij, s katerimi se ukvarjamo. Tesno smo vključeni v mednarodno izmenjavo na tem področju. Naša vloga je pri tem precej pomembna zlasti pri študiju človeških gibalnih značilnosti.

S čim se med drugim ukvarja oddelek za robotiko si lahko ogledate na priloženih videposnetkih (desni klik na video za povečavo) s komentarjem Mira Vrhovca s tega oddelka ter v spodnji fotogaleriji, kjer smo se sprehodili tudi po oddelku za nanotehnologijo.

Poleg tega naj opozorimo, da je tu na ogled le okoli desetina vseh področij raziskovanja, med drugim pa ima inštitut tudi raziskovalni jedrski reaktor v Podgorici pri Ljubljani.

Tekst, foto in video: Blaž Kosovel
blaz.kosovel@rtvslo.si

Jubilej Inštituta Jožef Štefan
Robotska glava, ki sledi predmetom
Robot-bobnar
Stroj za testiranje čevljev
SImulator hoje
Robot se igra z jo-jojem
Robotek s po dvema kamerama na vsakem očesu, pri čemer dve zaznavata izbrani predmet, drugi dve pa mu sledita. Na desnih zaslonih je prikaz njegovega pogleda. Foto: MMC RTV SLO/Blaž Kosovel
Pogled v preteklost: robot, razvit na inštitutu, ki je pred 15 leti v podjetju Riko služil za varjenje. Foto: MMC RTV SLO/Blaž Kosovel
Barokomora, ki z zvišanjem tlaka in vdihavanjem čistega kisika služi za zdravljenje ozeblin, odprtih ran pri sladkornih bolnikih. Foto: MMC RTV SLO/Blaž Kosovel
Kontrolni računalnik za stroja za testiranje obutve in simulatorja hoje, ki je bil najprej razvit za Alpino, pozneje pa je požel mnogo uspeha tudi drugod po svetu. Simulator je postavljen v komoro, v kateri lahko spreminjajo tako temperaturo kot vlažnost. Foto: MMC RTV SLO/Blaž Kosovel
Črpalka, ki prek cevčic nadzorovano spušča destilirano vodo skozi pore na stopalu za testiranje obutve in hoje. Foto: MMC RTV SLO/Blaž Kosovel
Še kratek skok na oddelek za nanotehnologijo: Komora za delo v zaščitni atmosferi (Braun glove box): kjer v štrleče rokavice damo roki in nato znotraj delamo s posebnimi snovmi. Foto: MMC RTV SLO/Blaž Kosovel
Ultra hitro kaljenje litine (melt-spinner). Foto: MMC RTV SLO/Blaž Kosovel
Transmisijski elektronski mikroskop za proučevanje najmanjših delcev - starejša verzija (model Jeol 2010 F) ... Foto: MMC RTV SLO/Blaž Kosovel
... in novejša verzija (model Jeol 2100 F), kjer so računalniki zamenjali gumbe, vse drugo pa je enako. Foto: MMC RTV SLO/Blaž Kosovel