Pluton in ob njem luna Haron. Fotografija je nastala 9. aprila z razdalje 115 milijonov kilometrov. Foto: Nasa
Pluton in ob njem luna Haron. Fotografija je nastala 9. aprila z razdalje 115 milijonov kilometrov. Foto: Nasa
New Horizons
Trenutni položaj NH. Dobro je vidna Plutonova nagnjena orbita. Foto: Nasa/JPL
Cerera
Na tem zemljevidu Cerere so barve poudarjene, barvni spekter je razširjen še izven samo človeškemu očesu vidnega. To tehniko znanstveniki uporabljajo v iskanju različnih lastnosti terena. Foto: NASA/JPL-Caltech/UCLA/MPS/DLR/IDA

New Horizons je od Plutonovega sistema oddaljen manj kot 115 milijonov kilometrov in ga bo dosegel čez 90 dni, 14. julija. Nasin Jet Propulsion Laboratory se pravkar ukvarja z morebitnimi nevarnostmi, ki lahko pionirskega robota še čakajo.
Pluton ima kljub svoji majhnosti najmanj pet lun (toliko je trenutno znanih). Njegov sistem bi bil lahko zato še poln drobirja in skal, potencialno uničujočih za Nova obzorja. Tudi manj kot centimeter veliki delci bi lahko povzročili poškodbe ali celo uničenje, zato bo JPL v prihodnjem mesecu vsaj sedemkrat NH-jeve kapacitete usmeril v natančno preučitev poti.
Kot je po poročanju Planetary Society dejal vodja misije Alan Stern: "V nasprotju s prejšnjimi odpravami k zunanjim planetom imamo tokrat samo eno vesoljsko plovilo in samo eno priložnost, da pridemo skozi sistem." Kot skrajno možnost obravnavajo komunikacijsko anteno, ki bi jo lahko uporabili za ščit.
Sondino glavno "oko" je Ralph color imager, eden izmed sedmih instrumentov na krovu. Med prečesavanjem je naredil prvo barvno fotografijo Plutona skupaj z luno Haron, posneto s približujočega se vesoljskega plovila. V barvah ga je poprej posnel tudi vesoljski teleskop Hubble, a je vprašljivo, koliko so tamkajšnje barve ustrezne tistemu, kar bi videlo človeško oko.
Pluton je največji objekt v Kuiperjevem pasu (ni pa najmasivnejši, saj tu prvo mesto zaseda pritlikavi planet Erida). V nasprotju s predhodniki, Uranom in Neptunom, je skalnato-leden. Ima tudi atmosfero. Kaj vse se lahko še skriva na površju, lahko znanstveniki za zdaj le (strokovno) ugibajo. Stern denimo ne bi bil presenečen, če bi našli reke neona, poroča Planetary Society. Precejšnja je možnost, da ima tako kot Saturn in Jupiter ledene prstane.

Po obisku Plutona bodo New Horizons poskušali uporabiti za labodji spev, obisk katerega izmed bolj oddaljenih objektov Kuiperjevega pasu. Tarčo s pomočjo budnega Hubbla še iščejo. Heliopavzo (tisto, v kar je Voyager 1 vstopl pred leti), naj bi NH dosegel šele leta 2047.
Čas za Ceres
Medtem drugi projekt v "letu pritlikavih planetov", Dawn, prihaja v svojo ključno fazo. Ravno te dni sonda končuje spust proti temu največjemu objektu v asteroidnem pasu. Med spustom je bila večinoma na nočni strani Cerere in je zato ni fotografirala, je pa zato Nasa izdala barvni zemljevid tega še nikoli poprej obiskanega objekta.