Fotografija je nastala 15 minut po trenutku največjega približanja (14. julija), z razdalje 18.000 kilometrov. NH se je takrat obrnil nazaj proti Soncu, ki je takrat prežemalo atmosfero in jasno razkrilo tudi mejo med dnevom in nočjo na Plutonu. Foto: NASA/JHUAPL/SwRI
Fotografija je nastala 15 minut po trenutku največjega približanja (14. julija), z razdalje 18.000 kilometrov. NH se je takrat obrnil nazaj proti Soncu, ki je takrat prežemalo atmosfero in jasno razkrilo tudi mejo med dnevom in nočjo na Plutonu. Foto: NASA/JHUAPL/SwRI
Pluton
Plutonovo "srce". V kvadratku je izsek, ki bo na zadnjih dveh fotografijah spodnje galerije precej povečan. Foto: NASA/JHUAPL/SwRI

Plutonova "zakladnica" podatkov se je začela odpirati prejšnji teden in še kar prinaša vedno boljše in boljše posnetke. Najnovejši so, kot navajajo na Nasi, znanstvenikom "vzeli sapo".

Sveža fotografija sonde New Horizons kaže Pluton pod novim kotom, bolj poševno gledajoče na zaledenelo krajino in skozi s sončno svetlobo razsvetljeno atmosfero. Razteza se čez 1250 kilometrov.

"Navda te z občutkom, da si dejansko tam, zroč Plutonovo površje," je izjavil prvi mož odprave Alan Stern. "Obenem je zlata jama za nas znanstvenike, saj razkriva nove podrobnosti gora, ledenikov, ravnic in ozračja."

Spremenljivo vreme
Ugodna osvetlitev in visoka ločljivost posnetka sta marsikaj povedala tudi o številnih meglicah, ki se pnejo po redkem, a zelo visokem Plutonovem ozračju. Kot so zapisali pri Nasi, se Plutonova megla dviga do vsaj 100 kilometrov nad površje. Dodatno, gostejšo plast je opaziti precej bliže tlom, kjer jo "prestreljujejo" sence bližnjih gora.
Niže ležeča megla obenem namiguje, da se vreme tega pritlikavega planeta menjuje hitro in pogosto, podobno kot na Zemlji. Iz dneva v dan, je dejal Will Grundy, eden izmed znanstvenikov na odpravi New Horizons.

Možno je, da ima Pluton tudi lasten in precej dejaven "vodni" krog - le da vsebuje precej bolj viskozne tekočine v obliki različnih vrst ledu. Še posebno velike količine raznovrstnega ledu se na že dobro znani ravnici Sputnik.

Ledeniški krog
Fotografije kažejo, da na sredini Sputnika led izhlapeva in nato sneži v bolj vzhodnih pokrajinah. Dušikov ledeniški krog ni nekaj, kar bi pričakovali v tako mrzlih razmerah, kot vladajo v Kuiperjevem pasu," je dejal prvi geolog odprave, Alan Howard.
"Če ga poganja sončna svetloba, je precej podoben krogu, ki polni polarni led na Zemlji. Pri nas voda izhlapeva iz oceanov, pade nazaj kot sneg in se skozi ledeniški tok vrne nazaj v morja."

"Pluton je s tega vidika presenetljivo podoben Zemlji," je k temu dodal Stern, "in tega ni napovedoval nihče".

Sonda je sicer že na poti k naslednji tarči, temačnemu objektu Kuiperjevega pasu, ki nosi začasno ime 2014 MU69.