Prvič od izuma silicijevih tranzistorjev pred več kot 50 leti bodo v Intelovi proizvodnji uporabili tranzistorje, ki temeljijo na tridimenzionalni strukturi. Foto: EPA
Prvič od izuma silicijevih tranzistorjev pred več kot 50 leti bodo v Intelovi proizvodnji uporabili tranzistorje, ki temeljijo na tridimenzionalni strukturi. Foto: EPA

Intel bo tridimenzionalno zasnovo tranzistorjev, ki nosijo ime tri-gate in so bili predstavljeni leta 2002, prvič vključil v 22-nanometrski čip z razvojnim imenom ivy bridge. Na platformi ivy bridge bodo temeljili procesorji intel core.

Višja zmogljivost, manj porabe
Tridimenzionalni tranzistor je pomemben korak naprej od dvodimenzionalne strukture tranzistorja, saj čipom tri-gate omogočajo delovanje pri nižji napetosti in zagotavljajo nižje izgube ter v primerjavi s prejšnjimi najsodobnejšimi tranzistorji zagotavljajo višjo zmogljivost in izboljšano energijsko učinkovitost.

Tako 22-nanometrski tridimenzionalni tranzistorji tri-gate pri nizki napetosti zagotavljajo do 37 odstotkov višjo zmogljivost kot 32-nanometrski dvodimenzionalni tranzistorji. Poleg tega novi tranzistorji v primerjavi z dvodimenzionalnimi tranzistorji na 32-nanometrskih čipih pri enaki zmogljivosti porabijo za polovico manj energije.

Napredek napoveduje Moorov zakon
Znanstveniki se sicer že dlje časa zavedajo prednosti tridimenzionalnih struktur, saj so naprave postale tako majhne, da fizikalni zakoni predstavljajo oviro hitremu napredku, ki ga narekuje Moorov zakon, ki navaja, da se bo gostota tranzistorjev podvojila vsaki dve leti, ob tem pa bodo ob nižji ceni na voljo nove funkcionalnosti in višja zmogljivost. Moorov zakon že več kot 40 let predstavlja osnovo poslovnega modela panoge polprevodnikov.