Odkritje bi lahko pospešilo raziskave za zdravljenje raka, alzheimerjeve in parkinsonove bolezni, diabetesa, artitisa in poškodbe hrbtenjače. Foto: Reuters
Odkritje bi lahko pospešilo raziskave za zdravljenje raka, alzheimerjeve in parkinsonove bolezni, diabetesa, artitisa in poškodbe hrbtenjače. Foto: Reuters

Preobrazba bi lahko pripomogla k oblikovanju celic, ki bi jih lahko zamenjali z obolelimi ali poškodovanimi tkivi in organi. Ko bo tehnika, ki so jo preizkusili strokovnjaki, izpopolnjena, bo zdravnikom omogočila, da ustvarijo izvorne celice s specifičnim genskim zapisom posameznega bolnika, s čimer bi onemogočili tveganje zavrnitve celic.

Dostop do izvornih celic vzbuja etične pomisleke
Vendar pa je prost dostop do izvornih celic, predvsem v ZDA (tudi za raziskovalne namene), omejen zaradi bojazni pred uporabo celic za razvoj človeških zarodkov in kloniranja zarodkov. Poleg tega izvorne celice, ki jih pridobijo iz zarodkov, predstavljajo tveganje, da jih bodo bolniki zavrnili.

Ameriški skupini z univerze v Wisconsinu, ki jo vodi James Thomson, je uspelo "reprogramirati" eno od vsakih 10.000 celic, vendar pa so to opravili brez gena, za katerega je znano, da povzroča raka. Japonski ekipi iz kyotske univerze, ki jo vodi Šinja Jamanaka, pa je uspelo razviti eno celico na vsakih 5.000. Obojim je uspelo, da so celice kože preoblikovali s pomočjo retrovirusa, ki so ga vstavili v štiri različne gene v celicah.
Tehniki obeh ekip predstavljata tveganje za mutacijo, saj celice obdržijo kopije virusa, ki je uporabljen za dostop do genov.

Ključen je naslednji korak, pri katerem morajo znanstveniki aktivirati gene, ki povzorčijo, da se kožne celice vrnejo nazaj v izvorne celice, kar je bolje kot zanašati se na retrovirus, ki ga vstavijo v gene.